Podpis pogodbe o zaposlitvi

Zakon o dedovanju določa tudi pripad dediščine pri dedovanju po teti

by

Katere določbe najdemo v Zakonu o dedovanju?

Zakon o dedovanju je krovni zakon, ki se uporablja na področju dednega prava v Republiki Sloveniji. Kljub temu pa Zakon o dedovanju ni edini relevantni zakon, ki ureja to področje. Veliko določil najdemo tudi v Zakonu o davku na dediščine in darila. Je pa res, da Zakon o dedovanju v neki meri posega tudi na področje obdarovanja, saj je na podlagi dednih redov, ki jih omenjeni zakon opredeljuje, mogoče določiti višino davka, ki ga bo obdarjenec moral plačati.

Ko pride do dedovanja, se velikokrat soočimo z vprašanji kako je z dedovanjem po teti brez otrok ali z dedovanjem po stricu brez otrok, seveda pa je bilo tudi govora o dedovanju po starših. Na vse to nam daje odgovore Zakon o dedovanju, ki natančno opisuje postopek dedovanja, natančno pa opisuje tudi, kaj vse je lahko predmet dediščine.

Po zakonu o dedovanju lahko v dediščino uvrstimo tako premičnine kot tudi nepremičnine ter nekatere pravice zapustnika – vendar ne strogo osebnih. Po smrti zapustnika se v procesu zapuščinske obravnave zgodi pripad dediščine dedičem zapustnika. Celoten proces imenujemo dedovanje.

Dediči so po Zakonu o dedovanju razdeljeni v tri dedne rede

Kako bodo dediči dedovali je odvisno od tega, v kateri dedni red jih Zakon o dedovanju razvršča.

  • V prvi dedni red sodijo zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner. Vsi našteti bodo dedovali po enakih deležih.
  • V drugi dedni red sodijo: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) ter zakonec oz. zunajzakonski partner. Ti bodo dedovali v naslednjih deležih:
    • starši, posvojitelj in njihovi potomci dedujejo 1/2 premoženja, po enakih delih,
    • zakonec oz. zunajzakonski partner deduje 1/2 premoženja.
  • Ostane nam še tretji dedni red, kjer najdemo: zapustnikove dede in babice in njihove potomce (zapustnikovi bratranci in sestrične). Le-ti dedujejo v deležih:
    • 1/2 zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani,
    • drugo polovico pa ded in babica po materini strani.

NDA pogodba o nerazkritju informacij

Zakon o dedovanju določa tudi kdaj se deduje po oporoki

Seveda pa Zakon o dedovanju ne določa zgolj tega, kateremu dednemu redu posameznik pripada, kar je predvsem pomembno pri dedovanju po zakonu. Določa namreč tudi, kdaj se deduje po oporoki. Po oporoki se deduje, ko je le ta pravilno napisana, oporočitelj pa je bil oporočno sposoben. V kolikor zapustnik oporoke ni zapisal, je le ta neveljavna, izgubljena ali pa uničena, se izvede dedovanje po zakonu, ki temelji na prej opisanih dednih redih.

Kaj je nujni delež pri dedovanju in kdo je do njega upravičen?

Z Zakonom o dedovanju so v neki meri zavarovani tudi najožji sorodniki zapustnika. Zakon jih namreč tudi v primeru dedovanja po oporoki, varuje pred tem, da bi zapustnik nanje v oporoki “pozabil“. Kljub temu pa lahko zapustnik tudi nujne dediče poimensko razdedini. Med nujne dediče Zakon o dedovanju uvršča: pokojnikovi otroke in posvojence, pokojnikove vnuke, pokojnikove starše ter pokojnikovega zakonca oz. izvenzakonskega partnerja. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Oseba je nujni dedič le, če je po zakonitem dednem redu upravičen dedovati.

Nujni delež predstavlja del deleža, ki bi šel dediču po zakonitem dednem redu. Nujni delež znaša 1/2 zakonskega deleža za otroka oz. posvojenca, vnuka, zakonca oz. izvenzakonskega partnerja ter 1/3 zakonskega deleža za starše, dede in babice, brate in sestre.

Kako se določi višina nujnega deleža, ki pripada posameznikom?

Višina nujnega deleža se določi glede na vrednost zapuščine, ki se določi na naslednji način:

  • Najprej je potrebno popisati vse premoženje, ki ga je zapustnik imel ob svoji smrti. Pri tem sodišče upošteva tudi tisti del premoženja, s katerim je zapustnik razpolagal v oporoki. Upošteva se tudi zapustnikove terjatve – tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču. Pri tem moramo izvzeti terjatve, ki so očitno neizterljive.
  • Od ugotovljene vrednosti se odštejejo dolgovi zapustnika, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb.
  • Dobljeni vrednosti bo sodišče nato dodalo vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.
  • Dobljeni vsoti se na koncu doda še vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam – ne zakonitim dedičem, razen vrednosti manjših daril.

Zakon o dedovanju pa ne opredeljuje davka, ki ga mora posameznik poravnati ob dedovanju. Ta davek je določen v Zakonu o davku na dediščine in darila, ki Zakon o dedovanju dopolnjuje.

Preberite si tudi...