Zapuščinska razprava je nekaj, kar skoraj zagotovo sledi smrti bližnje osebe. Do zapuščinske obravnave ne pride le v primeru, ko zapustnik ni imel nobenega premoženja, v vseh ostalih primerih pa do zapuščinske razprave pride tudi če se dediči le-te ne želijo udeležiti oz. sena vabilo na zapuščinsko obravnavo niti ne odzovejo.
Zapuščinska obravnava – postopek se prične, ko sodišče prejme smrtovnico
Zapuščinska obravnava in postopek dedovanja kot tak se pričneta, ko sodišče prejme smrtovnico. Ko zapustnik umre in je na sodišče posredovana smrtovnica, pristojno sodišče skliče zapuščinsko obravnavo in postopek dedovanja se lahko začne. Na zapuščinski razpravi se določi zapuščina ter njena razdelitev med dediče.
Kdo je na zapuščinsko obravnavo oz. postopek dedovanja povabljen?
Zapuščinska razprava poteka na okrajnem sodišču, kjer je imel pokojnik zadnje stalno bivališče. Nanjo so pisno vabljeni vsi znani dediči, potomci, zakonci, zunajzakonski partnerji, morebitni upniki ter drugi. Na zapuščinsko obravnavo lahko poleg naštetih pristopijo tudi druge osebe, ki bi lahko imele kakršno koli pravico ali interes do zapuščine, četudi jih sodišče na zapuščinsko obravnavo ne povabi. Zapuščinska razprava pa teče in se zaključi tudi v primeru, če se vabljeni ne odzovejo vabilu.
V Sloveniji je mogoče dedovati po dveh pravnih podlagah
V Sloveniji lahko dediči delujejo po dveh pravnih podlagah – po oporoki in po zakonu. Zakon daje prednost oporoki, sajle-ta predstavlja zadnjo zapustnikovo voljo. V kolikor zapustnik oporoke ni zapustil, je bila ta neveljavna ali pa uničena, se deduje po Zakonu o dedovanju, ki dediče deli v tri dedne rede.
Dedovanje po starših je velikokrat povezano z institutom nujnega deleža
Tudi, če se na zapuščinski obravnavi deduje po oporoki, zakon do neke mere posega v oporočiteljevo pravico do testiranja. Ta poseg se zgodi z institutom nujnega dediča. Tako je sploh dedovanje po starših nujno povezano z nujnim deležem pri dedovanju. Nujni delež je namreč del zapuščine, do katerega so upravičeni najbližji zapustnikovi sorodniki, tudi, če jih le ta v oporoki ni omenil. In prav nujni delež je tisti institut, ki na zapuščinski obravnavi v postopku dedovanja velikokrat pripelje do nesoglasij med sorodniki.
Na zapuščinski razpravi bo sodišče v primeru dedovanja na podlagi nujnega deleža ugotovilo višino nujnega deleža na sledeč način:
- Najprej se uredi popis celotnega premoženja, ki ga je zapustnik ob svoji smrti imel. Tukaj se upošteva tudi tisto premoženje, s katerim je zapustnik razpolagal z oporoko. Upošteva se seveda tudi njegove terjatve.
- Od ugotovljene vrednosti premoženja se na zapuščinski razpravi odštejejo vsi zapustnikovi dolgovi, pa tudi stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb.
- Dobljeni vrednosti se nato na zapuščinski razpravi prišteje vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik podaril tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič. Upoštevati je potrebno tudi vrednost daril, ki so dana dedičem, ki so se dedovanju odpovedali in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se na zapuščinski obravnavi v postopku dedovanja ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.
Kako je z izločitvijo deležev na zapuščinski razpravi?
Iz zapuščine je na zapuščinski obravnavi v postopku dedovanja določene dele premoženja mogoče tudi izločiti. Izločitev lahko zahtevajo zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju. Na zapuščinski obravnavi lahko zahtevajo izločitev dela premoženja, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.
Dela, ki se izloči, ne štejemo v zapuščino in ga pri izračunavanju nujnega deleža na zapuščinski razpravi ne upoštevamo. Tudi gospodinjski predmeti manjših vrednosti, ki služijo zadovoljitvi vsakdanjih potreb (pohištvo, bela tehnika,…) se ne upoštevajo in se tudi ne vračunajo v dedičev dedni delež.
Kaj se na zapuščinski obravnavo zgodi, kadar zapuščina ni dovolj velika za vse
Na zapuščinskih razpravah včasih pride do situacije, ko zapuščina ni dovolj velika, da bi se izplačali vsi nujni deleži v celoti. V tem primeru lahko nujni dedič zahteva, da se nujni delež izplača z zmanjšanjem določenih deležev v oporoki oz. z vračilom daril.
Kaj pomeni razdedinjenje dediča in kako to izgleda na zapuščinski razpravi?
Kot smo omenili že zgoraj, lahko zapustnik v oporoki nujnega dediča izrecno razdedini. V tem primeru tudi nujni dedič na zapuščinski obravnavi v postopku dedovanja nima pravice do nujnega deleža. Vendar lahko oporočitelj nujnega dediča razdedini le v zakonsko taksativno naštetih primerih.
Zapustnik lahko v popolnosti ali pa zgolj delno razdedini nujnega dediča, če:
- se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom,
- je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše,
- se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju
Da je razdedinjenje na zapuščinski obravnavi v postopku dedovanja upoštevano, mora biti v oporoki izrecno določeno. V kolikor zapustnik dediča zgolj ne omeni, bo le-ta na zapuščinski obravnavi dedoval v skladu z institutom nujnega dediča, saj se bo štelo, da ga je zapustnik spregledal.
Zapuščinska razprava se zaključi s sklepom sodišča o dedovanju. Sklep postane pravnomočen po 15 dneh od izdaje. V tem času imajo dediči možnost, da se zoper sklep pritožijo.
