Zapuščinski postopek, ki ureja dedovanje zapuščine in nujnega deleža, je žal nujno vezan na izgubo bližnje osebe, zato je zelo čustveno obremenjujoč in vpletene navadno tudi precej prizadene. Nemalokrat se v času zapuščinske obravnave začutijo trenja med dediči, ki jih na zapuščinski obravnavi skušamo rešiti tako, da dedovanje poteka v skladu z zakonom, vsak izmed dedičev pa deduje delež zapuščine do katerega je upravičen.
Kaj je zapuščinski postopek in kako vpliva na dedovanje zapuščine in nujnega deleža?
Zapuščinski postopek je postopek, ki ureja dedovanje zapuščine in nujnega deleža. V sklopu zapuščinskega postopka sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, koliko premoženja je v zapuščini pokojnega in koliko tega premoženja gre kateremu izmed dedičev. Zapuščinski postopek sodišče vodi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da se bo zapuščinski postopek odvil tudi, če ga ne predlaga nobena izmed strank. Tudi v primeru, ko so stranke med zapuščinskim postopkom neodzivne, bo sodišče postopek izpeljalo in ga tudi zaključilo. Zapuščinski postopek se konča z izdajo sklepa o dedovanju zapuščine in nujnega deleža (slednje le v nekaterih primerih), v katerem sodišče navede, kaj kdo deduje in kakšen je njegov delež. V primeru, ko zapustnik ni zapustil premoženja, se sklep o dedovanju ne izda, postopek pa se v tem primeru ustavi.
Kdo so lahko stranke zapuščinskega postopka?
Stranke zapuščinske obravnave so seveda primarno dediči. Gre za krog oseb, za katere zakon določa, da po zapustnikovi smrti pridobijo njegovo premoženje na podlagi oporoke oz. zakona, če zapustnik oporoke ni napisal. Pri tem je potrebno imeti v mislih tudi, da so dediči odgovorni tudi za dolgove zapustnika in to do višine vrednosti podedovanega premoženja. Pri tem velja biti še posebej pozoren na dejstvo, da dediči sicer res odgovarjajo do višine podedovanega, vendar odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.
Zakoniti dediči
Dediče v zapuščinski obravnavi lahko razdelimo na zakonite, oporočne in nujne. Zakoniti dediči so tisti dediči, ki dedujejo na podlagi zakona, kadar zapustnik ni zapisal oporoke, je bila le-ta neveljavna ali uničena.
Oporočni dediči
Oporočni dediči so osebe, za katere je zapustnik v oporoki določil, da dedujejo njegovo premoženje ter določil tudi, koliko česa deduje kdo izmed njih.
Zapuščina in nujni delež s seboj prinašata tudi nujne dediče
Nujni dediči so dediči, ki dedujejo v primeru oporočnega dedovanja, ko pride do tega, da jih oporočitelj v oporoki spregleda oz. jim nameni premajhen delež. Zakon določa, kolikšen nujni delež pri oporoki pripada posameznemu zakonitemu dediču. Potomci in zakonec lahko zahtevajo ½ zakonitega dednega deleža. Nujni delež pri oporoki za starše znaša 1/3 zakonitega dednega deleža. Tudi stari starši ter bratje in sestre (slednji le, če so starši pokojni) lahko zahtevajo 1/3 zakonitega dednega deleža, vendar le v primeru, ko so nezmožni za delo in nimajo sredstev za preživljanje.
Volilojemniki
Kot stranka v zapuščinskem postopku se lahko znajde tudi volilojemnik. Volilojemnik je tista oseba, ki ji je zapustnik v oporoki namenil kakšno stvar ali pravico. Volilojemnik ne odgovarja za dolgove zapustnika.
Zapuščina in nujni delež: kako je v primeru razdedinjenja?
Nujnega dediča lahko oporočitelj tudi razdedini. Kljub vsemu pa zakon natančno določa razloge, ki so možni za razdedinjenje.
Zapustnik lahko dediča razdedini v celoti ali pa zgolj delno. To lahko stori, če:
- se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom,
- je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše,
- se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Vsak izmed naštetih razlogov mora veljati, ko oporočitelj oporoko spiše. Drugače je le v primeru, ko se nujni dedič vda brezdelju in nepoštenemu življenju. Ta razlog mora veljati tudi ob oporočiteljevi smrti. Razdedinjen dedič v zapuščinskem postopku izgubi dedne pravice kot je določeno v oporoki. Z vidika drugih dedičev se šteje, da je razdedinjeni umrl pred zapustnikom.
Kdaj se zapuščinski postopek začne?
Zapuščinski postopek se začne, ko sodišče prejme smrtovnico oz. ko je oseba razglašena za mrtvo. Ko je zapuščinska zadeva na vrstnem redu, pristojno sodišče razpiše zapuščinsko obravnavo. O dnevu, kraju in uri zapuščinske obravnave so obveščeni vsi dediči s pisnim vabilom.
Na zapuščinski obravnavi sodišče ugotovi razmerja med dediči in zapustnikom, preveri tudi kako je z obstojem oporoke zapustnika seveda pa sodišče obravnava tudi zahteve strank v postopku.
V zapuščinskem postopku se pojavi tudi možnost mediacije
Velikokrat se pojavi tudi vprašanje, kako sodišče ravna v primeru spornih vprašanj. Če med strankami nastanejo sporna dejanska ali pravna vprašanja (npr. kaj spada v zapuščino, veljavnost oporoke), sodišče teh vprašanj ne rešuje, temveč prekine postopek in stranke napoti na pravdo.
Tako se med zapuščinskim postopkom včasih pojavi tudi možnost mediacije. To se zgodi zlasti v fazi sklepanja dednega dogovora ali v primeru spora o vprašanjih, ki bi lahko privedla do prekinitve postopka ali vplivala na njihov položaj.
Kako se zapuščinska obravnava zaključi?
Ko je zapuščinska obravnava zaključena, sodišče izda sklep o dedovanju in ga po priporočeni pošti pošlje strankam. V kolikor se katera izmed strank z zaključki zapuščinske obravnave, ki so izraženi s sklepom ne strinja, mora v roku 15 dni vložiti pritožbo. Ko ta rok poteče, sklep postane pravnomočen.
