Žal se slej kot prej vsak izmed nas sreča s postopkom dedovanja, zato je dobro poznati osnovne principe, da se bomo v trenutku, ki je že tako za vsakega posameznika izjemno težak, enostavneje znašli in pravočasno zaščitili svoje pravice in tako zagotovili, da bo sklep o dedovanju zanje ugoden.
Kakšna je razlika med zakonitim dedovanjem in dedovanjem po oporoki?
Dedovanje je postopek, ko se premoženje umrlega (zapustnika) prenese na njegove potomce (dediče). V Sloveniji se lahko deduje po dveh pravnih podlagah – po zakonu in po oporoki. Če je zapustnik zapustil oporoko se skuša zadostiti njegovim željam, kljub temu pa je njegova volja omejena z določenimi zakonskimi instituti – najbolj poznan institut je institut nujnega deleža, ki najde podlago v zakonitem dedovanju. Če zapustnik ni zapustil oporoke, je le ta neveljavna ali uničena se deduje po zakonu. Zakon o dedovanju dediče deli v tri dedne rede, odvisno od tega kateremu dednemu redu dedič pripada pa je, koliko bo podedoval. V prvi dedni red sodijo zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oziroma zunajzakonski partner. V prvem dednem redu vsi dedujejo v enakih deležih. Če zapustnik ni imel otrok, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak se dedovanje prenese v drugi dedni red, kamor sodijo še zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre). Pri tem polovico premoženja deduje zakonec oziroma zunajzakonski partner, drugo polovico pa starši, posvojitelji oziroma njihovi potomci. Tretji dedni red zajema zapustnikove dede in babice in njihovi potomce (zapustnikove bratrance in sestrične).
Kaj je nujni delež pri dedovanju in kdo je do njega upravičen?
Zelo pogosto slišimo za nujni delež pri dedovanju. Nujni delež je institut s katerim Zakon o dedovanju ščiti najbližje potomce umrlega pred prezrtjem. Oseba je nujni dedič le, če je po zakonitem dednem redu upravičena dedovati. Kot določa Zakon o dedovanju, so nujni dediči pokojnikovi otroci in posvojenci, pokojnikovi vnuki, pokojnikovi starši ter pokojnikov zakonec oziroma zunajzakonski partner. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le v primeru, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Nujni delež predstavlja del deleža, do katerega bi bil dedič upravičen po zakonitem dednem redu. Nujni delež znaša 1/2 zakonskega deleža za otroka oziroma posvojenca, vnuka, zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, 1/3 zakonskega deleža pa znaša za starše, dede in babice, brate in sestre.
