Darilna in izročilna pogodba predstavljata pogodbi, s pomočjo katerih prenesemo lastninsko pravico iz ene osebe na drugo. Razlika med obema pogodbama je v tem, da se darilna pogodba sklepa za časa življenja, izročilna pogodba pa je povezana s tem, kaj se bo dogajalo po smrti tistega, ki premoženje prepušča drugemu. Z izročilno pogodbo, ki jo imenujemo tudi pogodba o razdelitvi premoženja, lastnik premoženja svojim potomcem izroči in razdeli svoje premoženje še za časa svojega življenja. Prevzemnik postane lastnik premoženja takoj, premoženje, ki je predmet pogodbe, pa po smrti izročevalca ne gre v zapuščinsko maso. Pomembno se je zavedati, da se morajo z izročilno pogodbo strinjati vsi dediči. Če kdo izmed njih pri razdelitvi in izročitvi premoženja ne sodeluje, lahko da svoje soglasje naknadno, sicer pa se šteje ta del izročenega premoženja za darilo in lahko tisti, ki ni sodeloval pri sklepanju pogodbe, zahteva nujni delež. Izročitelj pa lahko v primeru hude nehvaležnosti ali če potomec ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti preživnine do izročitelja, izročilno pogodbo za nepremičnine, prekliče.
Izročilna pogodba se lahko torej sklepa le med izročiteljem in njegovimi potomci, posvojenci ter njihovimi potomci. Stroški izročilne pogodbe za nepremičnine, so nekoliko večji kot stroški kupoprodajne pogodbe za nepremičnine. Prevzemnik na podlagi izročilne pogodbe za nepremičnine postane lastnik nepremičnine, izročitelj pa si lahko v zameno za izročeno premoženje zase in za ali za svojega zakonca zagotovi določene pravice, kot npr. dosmrtno rento, pravico do ustrezne nege, do pomoči ob bolezni, pravico do dosmrtnega bivanja v prostorih nepremičnine itd.
Tako od darilne kot tudi od izročilne pogodbe je potrebno poravnati davek. Davek je odvisen od tega, v katerem dednem redu je posameznik, ki mu premoženje pripada.
Kako se od izročilne razlikuje pogodba o dosmrtnem preživljanju?
Med dedne pogodbe pa lahko uvrstimo tudi pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Namen pogodbe o dosmrtnem preživljanju je zagotoviti dosmrtno preživljanje preživljanca v zameno za njegovo vnaprej določeno premoženje. Ob sklenitvi omenjene pogodbe se preživljalec zaveže, da bo do smrti preživljal pogodbenika ali tretje osebe, druga pogodbena stranka, ki jo imenujemo preživljanec, pa izjavi, da z njegovo smrtjo preidejo na preživljalca določene njegove premoženjske pravice. V pogodbi o dosmrtnem preživljanju je potrebno natančno opredeliti obveznosti, ki jih ima preživljalec do preživljanca. Velikokrat pa naletimo tudi na vprašanje, kaj dolžnost preživljanja pravzaprav pomeni. Obveznost preživljanja obsega zagotavljanje življenjskih potrebščin, kot so skrb za hrano, obleko, stanovanje, ohranjanje zdravja in drugo, lahko pa se dogovorita še za dodatne obveznosti (npr. skrb za preživljančevo premoženje, oskrba v bolezni …). Pri tem je potrebno poudariti tudi, da je preživljalec dolžan zagotavljati enako kvaliteto življenja preživljancu, kot ga je imel ta še v času pred sklenitvijo pogodbe.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju se lahko sklene tudi med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema ali bližnjimi družinskimi člani (starši in otroki), kljub temu da med njimi sicer že obstaja zakonita dolžnost preživljanja.
Darilna pogodba za nepremičnino
Kot pogodba, ki služi prenosu lastninske pravice na premičninah ali nepremičninah, pa najpogosteje služi darilna pogodba. Darilna pogodba je pogodba, s katero stranki pisno uredita situacijo, ko ena stranka podari drugi stranki določeno premoženje, druga stranka pa to premoženje sprejme.
Darilno pogodbo lahko sklepamo za premičnino ali za nepremičnino. Razlika je le v tem, da moramo pri darilni pogodbi za nepremičnino paziti na to, da se lastninska pravica vpiše tudi v zemljiško knjigo. Kadar želimo z darilno pogodbo za nepremičnino obdariti potomca prvega dednega reda, je ta oproščen davka na darilo. Darilno pogodbo, v primeru hude nehvaležnosti obdarjenca po sklenitvi pogodbe pa lahko darovalec ali celo njegov dedič prekliče. Razlog za preklic darilne pogodbe o nepremičninah je lahko tudi preklic zaradi stiske, če darovalec, po sklenitvi pogodbe pride v položaj, kjer je ogroženo njegovo življenje ali preklic zaradi pozneje rojenih otrok, če otrok prej ni imel. Darilna pogodba za nepremičnino med zakoncema mora biti sklenjena v notarskem zapisu. Pri sestavi darilne pogodbe za nepremičnine, je zaradi velikih možnosti izpodbijanja, treba biti zelo pazljiv oz. si je najbolje poiskati pomoč kar pri odvetniku za nepremičnine. V primeru da je darovalec s sklenitvijo darilne pogodbe obdaril svoje sorodnike od drugega dednega reda naprej ali druge osebe, je stopnja za odmero davka 5% do 39% glede na vrednost nepremičnine. Davek na promet z nepremičninami se pri kupoprodajni pogodbi za nepremičnine plačuje po stopnji 2% od davčne osnove.
