Dedovanje je pravni postopek, s katerim se žal sreča skoraj vsak izmed nas. Dedovanje je postopek v katerem se imetje umrlega (to imetje imenujemo zapuščina in kasneje dediščina) prenese na njegove dediče. Ker gre za zapleteno področje, postopek pa je skoraj vedno tudi zelo čustven, je v primeru dedovanja zaželeno poiskati pravni nasvet.
Republika Slovenija ima v Zakonu o dedovanju določeni dve pravni podlagi, po katerih lahko dedujemo. Zakon daje prednost zapustnikovi volji, ki jo le-ta izrazi z oporoko. V kolikor zapustnik oporoke ne pripravi, je le ta uničena ali pa ima napako, se uporabi Zakon, ki dediče deli v tri dedne rede.
Zakonito dedovanje je odvisno od tega, kateremu dednemu redu pripadamo
V prvi dedni red sodijo zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner. Našteti dedujejo v enakih deležih. Če zapustnik ni imel otrok, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak se dedovanje prenese v drugi dedni red. V njem najdemo zapustnikove starše, posvojitelje in njihove potomce (zapustnikovi bratje in sestre), ki dedujejo polovico ter zakonca oz. zunajzakonskega partnerja, ki deduje drugo polovico premoženja. V tretji dedni red sodijo zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične). V tretjem dednem redu vsaka stran deduje polovico premoženja.
Kaj moramo vedeti o dedovanju po starših in o dedovanju izvenzakonskega partnerja?
Ker zakon zunajzakonsko skupnost izenačuje z zakonsko skupnostjo je tudi dedovanje zunajzakonskega partnerja enako, kot če bi bila umrli in njegov partner poročena. Dedovanje zunajzakonskega partnerja poteka v dveh dednih redih. Če sta z zapustnikom imela otroke, potem zunajzakonski partner deduje že v prvem dednem redu, v kolikor pa otrok nista imela, se dedovanje prenese v drugi dedni red, kjer partner deduje polovico premoženja, starši zapustnika pa drugo polovico.
Velikokrat se vprašamo tudi, kako je z davkom, ki ga moramo pri dedovanju plačati. V primeru dedovanja po starših smo plačila davka oproščeni, saj so davka oproščeni vsi, ki dedujejo v prvem dednem redu. Plačila davka je oproščen tudi partner zapustnika, ne glede na to ali deduje po prvem ali po drugem dednem redu. Vsi ostali dediči morajo poravnati davek, katerega višino določan Zakon o davku na dediščine in darila. Davka ni potrebno plačati dedičem, ki zapuščino darujejo državi ali lokalni samoupravni skupnosti.