Pravni nasveti so nekaj, kar potrebuje prav vsaka oseba vsaj nekajkrat v življenju. Potreba po pravnem svetovanju se lahko pojavi na različnih področjih – lahko gre za gospodarsko ali delovno pravo, pravo konkurence ali intelektualne lastnine, lahko gre za družinsko pravo ali pa za odškodninsko pravo. Nemalokrat se posamezniki za pravno svetovanje odločijo tudi v primeru med sosedskih sporov ali zaradi motenja posesti.
Velikokrat pa stranke potrebujejo tudi pravni nasvet o dedovanju. Potreba po pravnem svetovanju o dednem pravu se navadno pojavi ob smrti bližnjega. Gre za to, da se po smrti posameznika uvede postopek dedovanja. Gre za postopek, v katerem premoženje umrlega (zapustnika) preide na njegove potomce (dediče). Postopek je lahko zelo enostaven, kadar dedičev ni veliko in gre za standardno premoženje (hiša, zemljiške, določene premičnine,…). Lahko pa je tudi precej kompleksen, kadar se v zapuščinskem postopku znajde več dedičev, ki ne soglašajo o tem, kako je zapustnik razdelil svoje premoženje ali pa morda oporoke niti ni zapustil. Še posebej veliko krat se dedno pravno svetovanje poišče v primeru dedovanja kmetijskih zemljišč in gozdov.
Kaj je nujni delež in zakaj je pravno svetovanje v tem primeru tako iskano?
Nemalokrat se stranke po pravni nasvet zatečejo tudi, ker želijo sprožiti institut nujnega deleža, saj se kljub oporoki čutijo prikrajšane za tisto, kar jim po njihovem pripada. Nujni delež je institut v dednem pravu, ki ščiti najožje dediče zapustnika (imenujemo jih tudi nujni dediči) pred prezrtjem. Kot določa Zakon o dedovanju, so nujni dediči: pokojnikovi otroci in posvojenci, pokojnikovi vnuki, pokojnikovi starši ter pokojnikov zakonec oz. izvenzakonski partner. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, kadar so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Posameznik je nujni dedič le, če je po zakonitem dednem redu upravičen dedovati.
Nujni delež predstavlja del deleža, ki bi pripadel dediču po zakonitem dednem redu in znaša 1/2 zakonskega deleža za otroka oz. posvojenca, vnuka in zakonca oz. izvenzakonskega partnerja ter 1/3 zakonskega deleža za starše, dede in babice ter brate in sestre.
Poleg tega pa v odvetniških pisarnah zaznavamo tudi potrebo po pravnem nasvetu o tem, kako je z vračunavanjem daril, ki jih je zapustnik podaril za časa življenja, zaradi podarjenih daril pa je zapuščina premajhna, da bi se iz nje poplačali vsi nujni dediči.
