NDA pogodbo zelo pogosto imenujemo tudi sporazum o nerazkrivanju informacij. Kratica NDA prihaja iz angleškega izraza “non-disclosure agreement”. Gre za pogodbo s pomočjo katere posamezniki poskrbijo za zaščito svoje poslovne skrivnosti. Kot poslovno skrivnost smatramo vsak podatek o gospodarski dejavnosti ali gospodarskem položaju, ki je in ki sme biti znan le določenemu krogu oseb. Z institutom poslovne skrivnosti se zelo pogosto ščiti proizvodni postopek, lahko pa se poslovna skrivnost uporablja tudi za zaščito podatkov o nastopanju na trgu, podatkov o finančnem, materialnem in kadrovskem položaju podjetja, kar je še posebej koristno v primerih, ko ni mogoče uporabiti drugih metod zaščite, kot so na primer patent, znamka ali model.
Največkrat so stranke takih sporazumov podjetja ali posamezniki, ki so v fazi medsebojnih pogajanj in si razkrivajo zaupne informacije poslovne, tehnološke ali kakršne koli druge narave. Stranko, ki zahteva varovanje, imenujemo upravičenec, nasprotno stranko pa imenujemo zavezanec. Največkrat bo zavezanec zunanji sodelavec ali t.i. outsourcing podjetje. NDA pogodbe so lahko obojestransko zavezujoče ali pa zavezujejo le eno stranko. Pogosto pa se non- disclosure agreement pojavlja tudi v razmerju med delodajalcem in zaposlenim. Ni namreč redkost, da podjetja od svojih zaposlenih zahtevajo podpis take pogodbe. To se dogaja zlasti takrat, ko gre za podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem visoke tehnologije. Pogodbe o nerazkritju informacij pa so nujnost tudi v gospodarskih odnosih, kjer se pojavlja intelektualna lastnina. V novejšem času pa ni presenečenje niti, če se generalna NDA klavzula pojavi kar v pogodbah o zaposlitvi, ki jo skleneta delodajalec in zaposleni. Kljub temu pa je na tem mestu dobro omeniti, da je zaposleni s pogodbo o zaposlitvi po zakonu dolžan varovati poslovne skrivnosti družbe, zato razkritje občutljivih informacij brez vnaprejšnjega dogovora ne predstavlja tako velike nevarnosti kot pri zunanjih izvajalcih pogodbi.
Da je NDA pogodba zares dogovor o nerazkritju informacij mora vsebovati pet ključnih elementov, za katero je priporočljivo, da jo pripravi dobra odvetniška pisarna:
• nedvoumno definicijo zaupnih vsebin ter izjeme od le-teh,
• obveznosti zavezanih strank,
• stranke,
• časovno veljavnost sporazuma,
• dodatne sestavine.
V kakšni obliki je NDA pogodba navadno sklenjena?
Sama oblika NDA pogodbe ni v naprej določena, saj se vsak primer med seboj razlikuje, zato se tudi sporazumi o nerazkritju informacij med seboj razlikujejo. Pogodbe o nerazkritju informacij se lahko sklenejo tako v ustni kot tudi v pisni obliki, vendar stranke navadno zaupajo pisni vsebini NDA pogodbe.
