Kaj je NDA ali pogodba o nerazkritju informacij v gospodarskem pravu?

Če se gibljete v poslovnem svetu, vam verjetno izraza, kot sta NDA ali pogodba o nerazkritju informacij nista zelo tuja. NDA ali v angleščini Non-Disclosure Agreement je v gospodarskem pravu nekaj povsem običajnega, dogovor pa sklepajo tako družbe med seboj kot tudi družbe s svojimi zaposlenimi. Gre namreč za izjavo o nerazkriju informacij. Res je, da pri sklepanju takšnih pogodb prednjačijo gospodarski subjekti.
Največkrat takšne pogodbe sklepajo različni start-upi, pa tudi druge družbe, ki so fazo razvoja že prešle. Kljub temu pa se lahko zgodi tudi, da takšno pogodbo skleneta zaposleni in podjetje, ko podjetje želi zavarovati zaupen podatek ali znanje.

V Republiki Sloveniji je poslovna skrivnost sicer urejena z zakonom. To področje ureja Zakon o poslovni skrivnosti, vendar le-ta ponuja le nekoliko bolj splošna določila, ki podjetjem v gospodarskem pravu, sploh če gre za tuja podjetja, navadno ne zadostujejo.

Katere sestavine mora vsebovati NDA pogodba?

Vsaka NDA pogodba mora – glede na določila gospodarskega prava – vsebovati nekaj ključnih elementov:
– nedvoumno definicijo zaupnih vsebin,
– izjeme,
– stranke,
– obveznosti zavezanih strank,
– časovno veljavnost sporazuma,
– dodatne sestavine.

Pogodba o nerazkritju informacij ali NDA pogodba obravnava informacije zaupne narave, ki jih stranki delita zaradi različnih vzrokov in niso namenjene tretjim osebam. NDA se največkrat uporabi takrat, ko mora ena stranka drugi predstaviti svoj še nepatentirani izum oziroma načelo, odkritje ali idejo, ki ni zaščitena z avtorsko pravico. Zahtevo za sklenitev takšne pogodbe navadno poda stranka, ki razkriva informacije. Ko je enkrat NDA pogodba sklenjena, to pomeni, da se ena ali pa obe stranki (odvisno od določil v pogodbi) zavežeta, da vsebin, ki so v pogodbi določene, ne bosta razkrivali.

Ali lahko podjetje z NDA pogodbo zaščiti svojo poslovno idejo?

Velikokrat se podjetja vprašajo ali lahko zaščitijo svojo idejo z NDA pogodbo. Odgovor je na žalost negativen. Podjetniške ideje na tak način ni mogoče zaščititi. Pri pogodbi NDA gre za pogodbo, ki se sklepa med strankami.
Lahko pa podjetje zaščiti svoj izdelek ali storitev. Za to se mu ponuja obilica različnih načinov zaščite. Največkrat se to stori z registracijo znamke ali celo patenta. Prav zato je bistveno, da bodoči podjetniki dobro zavarujejo svojo idejo že v fazi nastajanja. S postopnim razvijanjem izdelka in eventualno registracijo industrijske lastnine zaščita postane močnejša, „kraja“ ideje oz. izdelka pa s tem manj verjetna.