Kaj opredeljuje Zakon o poslovni skrivnosti?
V današnjem poslovnem svetu pravzaprav ni nič novega, da podjetja, tudi, ko sklepajo različna pravna razmerja, določen del podatkov želijo ohraniti skrit, vsaj dokler posel ni zares sklenjen. Eden izmed načinov, s katerim lahko zagotovimo, da bo določen podatek ostal skrit očem širše javnost je, da ga opredelimo kot poslovno skrivnost. Glede na Zakon o poslovni skrivnosti je poslovna tajnost lahko samo podatek, pri katerem so podane tri zahteve:
- da je skrivnost ki – v smislu, da kot celota ali v natančni konfiguraciji in sestavi njenih komponent – ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij,
- da ima tržno vrednost in
- da je v danih okoliščinah oseba, ki ima zakoniti nadzor nad to informacijo, razumno ukrepala z namenom da jo ohrani kot skrivnost),
Te zahteve morajo biti kumulativno izpolnjene.
V slovenskem pravnem redu poslovno skrivnost ureja Zakon o poslovni skrivnosti. V njem najdemo določbe o tem, kaj skrivnost pravzaprav je. Zakon o varovanju poslovne skrivnosti pa določa tudi pravila določitve in varstva skrivnosti pred njeno protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem.
Ker je poslovni svet prepreden z mednarodnim sodelovanjem, za katerega določbe Zakona o poslovni skrivnosti ne veljajo, poleg tega pa zakon ne določa vseh aspektov, ki bi jih gospodarski subjekti lahko potrebovali, se družbe velikokrat odločijo za izjavo o varovanju poslovne skrivnosti oz. pogodbo o nerazkrivanju poslovne skrivnosti. S to pogodbo opredelijo, katere informacije morajo ostati skrite, običajno pa v njej določijo tudi odškodnino za kršitev takšne pogodbe.
Poslovna skrivnost ni vezana zgolj na poslovanje družb
Ker pa varovanje poslovne tajnosti ni pomembno le v razmerju med različnimi gospodarskimi subjekti, pač pa tudi v razmerju zaposleni-delodajalec, določene aspekte poslovne tajnosti poleg Zakona o poslovni skrivnosti – opredeljuje tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Tako 33. člen omenjenega zakona določa, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma vestno opravljati vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.
Delavec mora poleg tega ves čas upoštevati tudi navodila in zahteve delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (kar lahko zajema tudi varstvo skrivnosti) ter spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu, s temeljnim namenom zavarovati svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.
