Kako GDPR ureja varovanje zaupnih podatkov in kaj novega prinaša?

by

Vsak izmed nas je verjetno že slišal za izraz Uredba GDPR, pa tudi verjetno že kaj v povezavi s tem, da je nekaj neskladno z uredbo GDPR – navadno se o tem diskutira predvsem v spletnih trgovinah in na spletnih straneh, ki morajo podatke obiskovalcev obdelovati v skladu z določbami GDPR. Zmotno pa je prepričanje, da sta uredba GDPR, ki sicer gre z rokov roki z varovanjem zaupnih (osebnih) podatkov, in sporazum o zaupnosti informacij, tesno povezani. Gre namreč za instituta popolnoma drugačne narave.

GDPR ureja področje varovanja osebnih podatkov na celotnem področju EU

Uredba GDPR ali Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je namreč uredba, ki ureja področje varovanja zaupnih (osebnih) podatkov posameznikov, ki jih obdelujejo in zbirajo različna podjetja ali druge pravne osebe. Uredba GDPR je bila sprejeta z namenom, da poenoti pravila o uporabljanju in upravljanju osebnih podatkov na celotnem področju Evropske Unije. Pri tem GDPR uvaja splošna načela, ki se jih morajo vsi upravljavci osebnih podatkov držati. Tako morajo biti vsi osebni podatki pridobljeni zakonito in se uporabljati za namene za katere so bili zbrani. Po GDPR se morajo podatki zbirati v najmanjšem možnem obsegu, ki ga upravljavec osebnih podatkov potrebuje. Posamezniki, katerih podatki se obdelujejo, morajo biti o tem obveščeni, poleg tega pa jim mora biti predstavljana tudi možnost o tem, kako naj svoje osebne podatke izbrišejo iz baze podatkov upravljavca.

gdpr

Pogodba o varovanju zaupnosti velja inter partes, za stranke med katerimi je sklenjena

Na drugi strani je pogodba o varovanju zaupnosti (ki jo v stroki imenujemo pogodba o nerazkritju informacij ali s tujko kar NDA pogodba) pogodba, s katero se osebe zavežejo, da ne bodo razkrile poslovne skrivnosti ali drugih podatkov, ki jih nasprotna stranka želi ohraniti skrite. Tako gospodarske družbe in druge pravne osebe poskrbijo za varovanje zaupnih podatkov, ki so pomembni njim. Sporazum o zaupnosti informacij velikokrat sklepajo podjetja, sploh v začetnih fazah pogajanj, ko si želijo, da bi določene informacije ostale skrite, dokler pogodba ne bi bila dejansko sklenjena. Oblika pogodbe o nerazkritju informacij ni vnaprej določena, NDA pogodbe pa se tako razlikujejo od primera do primera. Kot vse pogodbe, se lahko tudi sporazumi o zaupnosti informacij sklenejo v ustni obliki, čeprav je to v praksi skoraj nemogoče, saj stranke ponavadi bolj zaupajo pisni obliki pogodb. Pri varovanju zaupnosti nam lahko do neke mere pomaga tudi Zakon o poslovni skrivnosti, ki natančno opredeljuje poslovno skrivnost in pravice ter dolžnosti obeh strank, vendar med subjekti na trgu podpis NDA pogodb kljub veljavni zakonodaji predstavlja pogosto poslovno prakso.

Preberite si tudi...