Poslovno skrivnost, ki je bila še ne tako dolgo nazaj urejena v ZGD-1, sedaj ureja Zakon o poslovni skrivnosti, ki je v to področje prinesel tudi nekaj sprememb, ki jih bo sedaj potrebno upoštevati.
Kako je v zakonu opredeljena poslovna skrivnost?
Pojem poslovne skrivnosti po Zakonu o poslovni skrivnosti zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovno informacijo, ki izpolnjuje vse tri kriterije:
– je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
– ima tržno vrednost;
– imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Pri tem moramo biti pozorni na to, da mora skrivnost izpolnjevati vse tri kriterije skupaj.
Vsaka oseba – tako fizična kot tudi pravna – ki je lastnik skrivnosti, mora le-to določiti kot poslovno skrivnost v pisni obliki, hkrati pa mora s tem seznaniti vse osebe, ki s to skrivnostjo prihajajo v stik ali se z njo vsaj seznanijo. Sem največkrat prištevamo družbenike, zaposlene v družbi, člane organov družbe, pa tudi druge osebe, ki prihajajo v stik s skrivnostjo.
Po Zakonu o poslovni skrivnosti kot skrivnosti ni mogoče določiti informacije javnega značaja ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Zakon o poslovni skrivnosti pa določa tudi izjeme. V primeru teh izjem bo sodišče zavrnilo zahtevek imetnika skrivnosti po varstvu pravic in sicer:
– če ugotovi, da je bila poslovna skrivnost pridobljena, razkrita ali uporabljena pri uresničevanju pravice do svobode izražanja in obveščanja, kot jo določa zakon, ki ureja medije;
– pri razkritju zlorabe, kršitve ali nezakonite dejavnosti, če je kršilec ravnal z namenom zaščite javnega interesa;
– pri uresničevanju pravic delavcev, če je skrivnost razkril delavec svojemu predstavniku, da bi zaščitil pravice in interese delavcev v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje in varstvo predstavnikov delavcev in
– v drugih primerih, kadar tako določa zakon ali predpisi EU.
Zakaj se podjetja odločajo za podpis pogodbe o nerazkritju informacij (NDA)?
Kljub temu, da je poslovna skrivnost pri nas urejena z zakonom, se podjetja še zmeraj velikokrat odločajo za podpis sporazuma o nerazkritju informacij, ki ga velikokrat poimenujemo tudi kar NDA pogodba oz. non-disclosure agreement. Nerazkrivanje podatkov namreč ni pomembno zgolj v razmerju pravna oseba – zaposleni, pač pa tudi v razmerju med različnimi pravnimi osebami. NDA pogodbe se sklepajo v fazi medsebojnih pogajanj in si razkrivajo zaupne informacije poslovne, tehnološke ali kakršne koli druge narave.
Vsak dogovor oziroma pogodba o nerazkritju informacij mora vsebovati pet ključnih elementov:
• nedvoumno definicijo zaupnih vsebin,
• izjeme,
• obveznosti zavezanih strank,
• stranke,
• časovno veljavnost sporazuma,
Poleg naštetega lahko pogodba o nerazkritju informacij vsebuje še dodatne sestavine, ki pa so fakultativne.
