Zapuščinski postopek in dediščina

Vzorec lastnoročne oporoke lahko predložimo notarju

by

Unikatna oporoka ali vzorec oporoke – za kaj se je bolje odločiti?

Oporoka ali vzorec oporoke je sedaj dostopen že marsikje na spletu. Sicer je potrebno poudariti, da vsebina oporoke in njenega vzorca ni nikjer zakonsko določena, izbira vsakega posameznika pa je ali se bo odločil za pisanje oporoke z lastnimi besedami ali se bo odločil za oporoko po vzorcu, ki ga lahko najde na različnih spletnih straneh; ali pa bo morda sklenil oporoko pri notarju ali na sodišču. Pisanje oporoke po vzorcu odvetnik vsekakor močno odsvetuje, saj je vzorce mogoče pridobiti na internetu, kar pa seveda ni najbolje.

Oporoka ali vzorec oporoke, potrjen pri notarju lahko olajša postopek dedovanja na sodišču

Ne glede na to ali se bomo odločili za oporoko po vzorcu ali za pisanje oporoke s svojimi besedami, se moramo zavedati, kakšno moč ima oporoka oz. testament v postopku dedovanja. V Sloveniji lahko namreč dedujemo po dveh pravnih podlagah. Eno seveda predstavlja testament, ki mu zakon kot poslednji oporočiteljevi volji daje tudi prednost. Druga pravna podlaga pa je zakon sam. Le-ta se uporablja, kadar se zapustnik ni odločil za pisanje oporoke, je le-ta neveljavna ali uničena.

Na zapuščinah, kjer testament ni sestavljen pravilno, prihaja do številnih težav, postopki pa lahko trajajo bistveno dlje, kot bi trajali, če bi bil testament pravilno sestavljen. Prav zato ni primerno uporabiti  vzoreca oporoke, če si želimo, da bi bilo dedovanje našim naslednikom olajšano, seveda pa lahko veliko storimo tudi, če se odločimo za sklenitev oporoke pri notarju.

Ne glede na to, da vsebina oporoke in vzorca ni določena, pa je nujno, da je oporočitelj oporočno sposoben. To pomeni, da mora biti pri pisanju oporoke (seveda tudi v primeru, če uporabi vzorec oporoke) sposoben za razsojanje ter star vsaj 15 let.

Kaj moramo vedeti pred pisanjem testamenta?

Pisanje oporoke je nekaj, s čimer se sreča skoraj vsak. Zato je dobro vedeti, da v Republiki Sloveniji poznamo več vrst testamentov, oporoka in vzorec pa sta običajno pripravljena za primer lastnoročne oporoke.

Oporoka pri notarju je, poleg lastnoročne, najpogostejša izbira Slovencev

oporoka pri notarju

Ena izmed najpogostejših oporok je sicer oporoka pri notarju. Postopek sestave oporoke pri notarju je precej podoben postopku sestave testamenta pred sodiščem, ki je opisan spodaj. Kot lahko že iz imena “oporoka pri notarju” sklepamo, takšno oporoko sestavi notar. Sestavi jo na podlagi ustne izpovedbe oporočitelja, lahko pa le-ta notarju poda tudi vzorec oporoke v pisni obliki, ki ga notar nato potrdi.

Pri sestavi oporoke pri notarju morata biti prisotni tudi dve priči. Priči morata biti poslovno sposobni, znati pa morata tudi brati in pisati. Priči morata razumeti tudi jezik, v katerem je testament napisan. Po tem, ko notar oporoko prebere, se priči nanjo še podpišeta.

Posameznik lahko sklene še ustno oporoko ali sodno oporoko, pogosta pa je tudi lastnoročna oporoka. Ustna oporoka je tista, ko jo posameznik sklene v primeru izrednih razmer. V tem primeru svojo poslednjo voljo ustno izjavi pred dvema pričama. Kljub vsemu pa se je potrebno zavedati, da takšen testament v 30 dneh od prenehanja izrednih razmer preneha veljati.

Za pisanje lastnoročnega testamenta se lahko odloči vsakdo, ki je oporočno sposoben. Testament je veljaven, če ga je posameznik lastnoročno napisal in tudi podpisal, seveda pa je lahko pri tem uporabil vzorec oporoke.

Sklenitev sodnega testamenta je podobna sklenitvi oporoke pri notarju

Posameznik lahko sklene tudi sodni testament. Takšen testament sestavi sodnik okrajnega sodišča glede na izjavo oporočitelja. Oporočitelj ga nato v prisotnosti sodnika prebere in podpiše, sodnik pa to dejanje potrdi. V primeru, ko oporočitelj ne zna ali ne more prebrati testamenta, mu ga prebere sodnik, vendar morata biti ob tem navzoči še dve priči. Oporočitelj oporoko pred pričama podpiše ali naredi na njej ročno znamenje, poleg tega pa se morata na testament podpisati tudi priči.

Seveda vzorec oporoke pri vseh drugih vrstah (razen pri lastnoročnem testamentu) ni potreben, saj testament pripravi uradna oseba – pri oporoki pri notarju, notar, pri sodni oporoki pa sodnik – ali pa jo oporočitelj ustno preda pričam.

Poleg oporoke pri notarju, lastnoročne in ustne ter sodne oporoke, Zakon o dedovanju ureja tudi testament, sestavljen v tujini, testament, sestavljen na slovenski ladji, testament, sestavljen med izrednim ali vojnim stanjem ter mednarodni testament.

Pri pisanju oporoke mora biti posameznik pri polni zavesti in prišteven

Če se ne odločimo za vzorec oporoke, kar seveda ni priporočljivo, bomo pisanje navadno začeli z besedno zvezo »Moja oporoka«. V testamentu je dobro navesti tudi dejstvo, da ga sestavljamo pri polni zavesti in prištevni. Velikokrat se namreč svojci odločijo izpodbijati testament, razloge pa iščejo prav v tem ali je bil oporočitelj prišteven ali ne.

Zakon o dedovanju oporočiteljevo voljo nekoliko omejuje z institutom nujnega deleža

Testament je poslednja volja zapustnika in je kot taka tudi upoštevana. Kljub vsemu pa zakon oporočitelja na nek način omejuje z institutom nujnega deleža. Gre za institut, ki tudi v primeru vzorca oporoke (katerega odvetnik močno odsvetuje), ki ga je potrdil notar, preprečuje, da bi oporočitelj prezrl svoje najbližje potomce.

Posameznik lahko tudi bližnjega sorodnika razdedini

 

Kljub vsemu pa lahko posameznik dediča v oporoki ali vzorcu testamenta, ki ga potrdi notar, tudi razdedini. To lahko sicer stori le na podlagi razlogov, ki jih določa Zakon o dedovanju.

Če želi zapustnik posameznika razdediniti, mora to jasno določiti v oporoki – seveda tudi oporoka napisana po vzorcu lahko vsebuje takšno določilo. Razdedinjenje mora zapustnik izraziti na nedvomen način, še bolje pa je, če pri pisanju oporoke navede tudi razlog razdedinjenja. Vsak od razlogov za razdedinjenje mora veljati, ko je testament napisan. Posebnost najdemo le pri razlogu, ko se nujni dedič vda brezdelju in nepoštenemu življenju. V tem primeru mora biti tak razlog podan tudi ob zapustnikovi smrti.

Zapustnik lahko posamezniku pri pisanju oporoke odvzame tudi nujni delež, ki bi mu sicer pripadal. To lahko stori v primeru, ko je otrok ali posvojenec, ki ima pravico do nujnega deleža, prezadolžen ali zapravljivec. Zapustnik lahko taki osebi nujni delež v oporoki pri notarju ali drugi oporoki, odvzame v celoti ali pa le deloma. Mora pa se do tega v oporoki ali vzorcu, ki ga potrdi notar, seveda natančno opredeliti. Nujni delež v tem primeru pripada potomcem posameznika, ki mu je bil nujni delež odvzet.

Preberite si tudi...