Dedno pravo je pravno področje, ki ureja prehod premoženja (zapuščine oz. dediščine) iz umrlega oziroma pokojnega na njegove pravne naslednike – dediče in volilojemnike. V skladu s slovensko legislativo je mogoče dedovati na podlagi oporoke ali na podlagi zakona. Če je zapustnik napravil oporoko, se načeloma deduje po oporoki. Če zapustnik oporoke ni napisal ali je le-ta neveljavna, se deduje po zakonu. V izjemnih primerih, kadar dedičev ni ali le-ti nočejo dedovati, premoženje zapustnika preide v last države.
S kakšnimi vprašanji se srečujejo odvetniki za dedno pravo?
V Republiki Sloveniji v dednem pravu velja svoboda testiranja, kar pomeni, da lahko zapustnik s svojim premoženjem prosto razpolaga – tako za časa življenja kot tudi za primer smrti. Kljub vsemu Zakon o dedovanju zapustnika do neke mere omejuje z institutom, ki ga imenujemo nujni delež. Prav glede omenjenega instituta so odvetniki za dedno pravo deležni največ vprašanj, saj velikokrat ni jasno, kako je oporočna volja zapustnika omejena z zakonom in kje so meje nujnega deleža.
Temelj zakonitega dedovanja v Republiki Sloveniji predstavljajo trije dedni redi
Nujni delež je institut dednega prava, ki omogoča nujnim dedičem, da dedujejo po zapustniku, kljub temu, da je zapustnik svoje premoženje podaril ali ga zapustil v oporoki drugim dedičem. Da bi razumeli, kdo so nujni dediči, moramo vedeti, da Zakon o dedovanju dediče deli v tri dedne rede.
- Prvi dedni red. Vanj štejemo zapustnikove potomce, posvojence in njihove potomce ter zapustnikovega zakonca oz. zunajzakonskega partnerja. Ti dedujejo v enakih deležih. Če zapustnik ni imel otrok, zakonec ne deduje celotnega premoženja, temveč se dedovanje prenese v drugi dedni red.
- Drugi dedni red. Sem sodijo zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre). V skladu s slovenskim dednim pravom le-ti dedujejo polovico premoženja, ki se med njimi razdeli na enake dele. Drugo polovico deduje zakonec oz. zunajzakonski partner.
- Tretji dedni red je red, kamor prištevamo zapustnikove dede in babice in njihove potomce. Vsaka veja deduje polovico, ki se nato med posamezniki razdeli na enake dele.
Kdo so nujni dediči in koliko znaša nujni delež za vsakega izmed njih?
Nujni dediči so po pravilih dednega prava pokojnikovi otroci in posvojenci, pokojnikovi vnuki, pokojnikovi starši ter pokojnikov zakonec oz. izvenzakonski partner. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.
Nujni delež predstavlja del deleža, ki bi šel dediču po zakonitem dednem redu. Nujni delež znaša 1/2 zakonskega deleža za otroka oz. posvojenca, vnuka, zakonca oz. izvenzakonskega partnerja ter 1/3 zakonskega deleža za starše, dede in babice ter brate in sestre.
Kako je z dedovanjem po sorodnikih brez otrok?
Dedovanje po starših torej nastopi že v prvem dednem redu. Če je otrok več, se zapuščina razdeli med njimi na enake dele. Otrok zapustnika lahko seveda zahteva tudi nujni delež, v primeru, da ga je umrli v oporoki prezrl, razen če ga je izrecno razdedinil.
Pri tem se velikokrat postavlja vprašanje kako dedno pravo ureja dedovanje po sorodnikih brez otrok. Če sorodnik ni imel otroka, se dedovanje po njem avtomatsko preseli v drugi dedni red in v tem primeru po sorodniku dedujejo njegov zakonec ali zunajzakonski partner ter njegovi starši. V primeru, ko tudi partnerja in staršev umrli nima, se dedovanje v skladu s slovenskim dednim pravom prestavi v tretji dedni red.
Kaj je pogodba o dosmrtnem preživljanju in kdo jo lahko sklene?
Opazimo lahko, da dedovanje po stricu, pa tudi dedovanje po teti, ni zelo pogosto. Kljub temu pa pogosto pride do dedovanja po stricu in dedovanja po teti v primeru sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Z njo se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem, da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Kljub sklenitvi te pogodbe ne pomeni, da ostali otroci ne dedujejo. Predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju je namreč premoženje preživljanca v zameno za skrb in nego preživljalca. Takšna pogodba ni dedna, pa tudi darilna ni, kajti tu gre za obligacijsko razmerje v smislu dajatve in storitve.
Kako v skladu z določbami dednega prava poteka zapuščinski postopek in kdaj se zaključi?
Zapuščinski postopek steče pred okrajnim sodiščem, tekom le tega pa sodišče v skladu s pravili dednega prava ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. V zapuščinskem postopku lahko dediči sklenejo tudi dedni dogovor, ki omogoča, da dediči že v samem postopku dedovanja sklenejo sporazum o tem, kateri predmet zapuščine bo dedoval posamezni dedič. S tem, ko je sklenjen dedni dogovor, odpade potreba, da bi sodišče odločalo brez pomembnega vpliva dedičev. V kolikor ni dednega dogovora in prav tako tudi ne veljavne oporoke, sklep o dedovanju uredi vsa pravna razmerja med dediči.
Sicer sodišče o razdelitvi dediščine in s tem tudi o prenehanju postopka dedovanja odloči s sklepom o dedovanju, ki se vroči vsem dedičem in volilojemnikom, kakor tudi osebam, ki so v postopku uveljavljale zahtevke iz naslova dedovanja.
