Pogodba o delovnem razmerju

Delovna razmerja so urejena v Zakonu o delovnih razmerjih

by

Delovna razmerja so vse prej kot enostavna kljub temu, da jih dokaj natančno ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Potrebno se je namreč zavedati, da je delovna zakonodaja zaradi svoje specifičnosti in mnogih sprememb, ki so se na tem področju zgodile, izjemno zahtevno pravno področje, kjer še vedno ni zadovoljive sodne prakse, ki bi olajšala ugotavljanje možnosti za uspeh oziroma pojasnjevala že omenjene pomanjkljivosti delovne zakonodaje in podzakonskih aktov. Prav zato včasih tudi strokovnjaki – kljub odličnemu poznavanju Zakona o delovnih razmerjih – ne morejo ugotoviti namena zakonodajalca.

Delovna razmerja

Kaj moramo vedeti o sklenitvi delovnega razmerja?

Ko govorimo o delovnem razmerju govorimo o dvostranskem razmerju, ki nastane med delavcem in delodajalcem, njegov temelj pa je pogodba o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih je delovno razmerje relativno natančno definiral. Po definiciji zakona gre za razmerje, v katerega se delavec vključi prostovoljno, proces dela je organiziran in poteka pod nadzorom in po navodilih delodajalca. Delavec pa za opravljeno delo dobi plačilo.

Delovna razmerja sestojijo iz petih bistvenih elementov

Kot lahko razberemo iz definicije Zakona o delovnih razmerjih, je delovno razmerje sestavljeno iz petih bistvenih elementov:
– prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca;
– delo za plačilo;
– osebno delo;
– nepretrgano opravljanje dela;
– delo po navodilih in pod nadzorstvom delodajalca.

V kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen za izjeme, ki jih določa zakon.

Zakon o delovnih razmerjih

Za sklenitev delovnega razmerja je potreben podpis pogodbe

Sklenitev delovnega razmerja je torej po Zakonu o delovnih razmerjih pogojena s pogodbo o zaposlitvi. Pogodba, s katero se sklene delovno razmerje, mora biti sklenjena v pisni obliki. Ker gre za deklaratoren element, sama pisnost sicer ne vpliva na veljavnost sklenitve delovnega razmerja, kljub vsemu pa je ob pisni pogodbi dogovorjeno veliko enostavneje dokazati, kar še posebej varuje delavca, ki je v danem razmerju šibkejša stranka.

Kdaj prihaja do domneve o obstoju delovnega razmerja in kaj to pomeni?

V praksi se velikokrat zgodi, da pride do spora o obstoju delovnega razmerja. Domnevo o obstoju delovnega razmerja lahko najdemo v 18. členu Zakona o delovnih razmerjih. Le ta določa, da se v primeru spora o delovnem razmerju, do katerega pride med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, v primeru, ko so podani zgoraj našteti elementi delovnega razmerja.

Do spora o obstoju delovnega razmerja med strankama bo navadno prišlo v primeru, ko med njima ni bila sklenjena pisna pogodba in stranki ne moreta jasno dokazati, kaj sta se dogovorili in česa ne. Do omenjenega spora pa lahko pride tudi v primeru, kadar je med strankama sklenjena kakšna druga pogodba civilnega prava – na primer podjemna ali avtorska pogodba.

V zgoraj navedenem primeru se namreč lahko zgodi, da razmerje med strankama preraste v nekaj več in začne kazati znake delovnega razmerja, kljub temu, da pogodba o zaposlitvi med strankama nikoli ni bila sklenjena, pač pa vse posle opravljata na podlagi ene izmed pogodb civilnega prava.

Delovna zakonodaja

Delavec lahko obstoj delovnega razmerja uveljavlja tudi s tožbo

V takšnih primerih lahko delavec s tožbo pred sodiščem uveljavljal obstoj delovnega razmerja. Vendar bo moral dokazati obstoj elementov delovnega razmerja. Gre namreč za zakonsko presumpcijo, po kateri stranki v primeru spora ni treba dokazovati obstoja delovnega razmerja, temveč le elemente delovnega razmerja. Če jih bo uspel dokazati, bo naročnik pogodbe civilnega prava po Zakonu o delovnih razmerjih primoran ponuditi pogodbo o zaposlitvi.

Še eden izmed poskusov, s pomočjo katerega se nekateri zaposlovalci želijo izogniti podpisu pogodbe, je delo preko s.p. Gre za to, da posameznik, ki bi ga delodajalec sicer zaposlil, odpre s.p. in za podjetje opravlja delo za katero ima registrirano dejavnost, podjetju, ki je naročnik pa za delo izstavi račun.

Delovna razmerja

Ob ugotovljeni kršitvi je sklenitev delovnega razmerja za delodajalca neizbežna

Delovna zakonodaja določa, da nadzor na tem področju vršita tako FURS kot tudi inšpektorat za delo. V primeru, da se pri nadzoru pri posameznikih, ki s podjetjem sodelujejo preko podjemne pogodbe ali s. p. ugotovijo elementi delovnega razmerja, “delodajalca” doleti plačilo globe, ki znaša od 1.500 do 20.000 EUR. Kot smo omenili že zgoraj, mora delodajalec poleg plačila globe pogodbeno razmerje z delavcem spremeniti v delovno razmerje za nedoločen čas, delodajalec pa mora za delavca plačati davke in prispevke za ves čas trajanja zaposlitve.

Preberite si tudi...