Delovno razmerje sodi v sfero delovnega prava, ki je v večini urejeno v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delovno pravo je pravzaprav celota zakonov, upravnih odločb in precedenčnih judikatov, ki obravnavajo pravice in obveznosti delavcev ter njihovih delodajalcev. Delovno pravo vsebuje številne vidike odnosov med sindikati, delodajalci in delojemalci.
Delovno pravo je tudi področje, ki je povezano s številnimi drugimi pravnimi področji. Prepleta se s socialnim pravom, pravom posameznikovih temeljnih pravic, nekoliko pa je povezano celo s pravicami otrok. Prav zato, ker je delovno pravo precej razvejano, se v postopke na področju delovnih razmerij velikokrat pritegne odvetnika.
Delovna razmerja – odvetniki so v postopek pritegnjeni tudi ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Posameznik verjetno na odvetnika najpogosteje pomisli, ko mu je vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi, odvetnik pa igra veliko vlogo tudi, kadar delodajalec delavcu ne želi izplačati odpravnine. Prav pogodba o zaposlitvi je temelj delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, v njej pa so določene vse podrobnosti sodelovanja med subjektoma.
Ko se delovno razmerje odpove, velikokrat pride do različnih vprašanj:
– Ali mi ob prenehanju delovnega razmerja pripada odpravnina?
– Kako je z izkoristkom dopusta in izplačilom regresa?
– Mi delodajalec lahko vroči odpoved med bolniško?
Vprašanj je verjetno še veliko, odgovore nanje pa vsekakor poznajo odvetniki delovnega prava, ki se s takšnimi vprašanji srečujejo skoraj vsak dan.
Delovno razmerje se lahko odpove redno ali izredno
Delodajalec lahko delavcu pogodbo odpove redno ali izredno. V primeru redne odpovedi nastopi tudi odpovedni rok, delodajalec pa je v nekaterih primerih delavcu dolžan izplačati tudi odpravnino. Drugače je v primeru izredne odpovedi delodajalca, ko odpoved nastopi nemudoma, brez odpovednega roka, pa tudi odpravnine delodajalec ni dolžan izplačati.
Kaj pomeni redna odpoved delovnega razmerja in kdaj do nje prihaja?
Dva najbolj pogosta razloga redne odpovedi pri nas sta poslovni razlog in razlog nesposobnosti. V primeru obeh delavcu pripada odpravnina, ki jo v primeru neizplačila lahko posameznik izterja tudi s pomočjo odvetnika.
O poslovnem razlogu odpovedi delovnega razmerja govorimo, kadar delodajalec delavca zaradi ekonomskih, poslovnih ali drugih podobnih razlogov več ne potrebuje in ga zato odpusti. Omeniti moramo, da v skladu z delovnim pravom Republike Slovenije tem primeru delodajalec na isto delovno mesto vsaj še 6 mesecev ne sme zaposliti druge osebe.
V primeru nesposobnosti delavca, ki je lahko prav tako razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pa moramo ločiti med subjektivno in objektivno nesposobnostjo. Pri subjektivni nesposobnosti delavec zaradi lastnih (ne)zmožnosti ni zmožen opraviti dela, v primeru objektivne nesposobnosti pa mu to preprečujejo objektivne okoliščine (kot je na primer bolezen).
Med rednimi razlogi za odpoved delovnega razmerja v delovnem pravu RS najdemo tudi krivdni razlog. Gre za zakonsko opredeljen razlog, ki zajema kršitev pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Kdaj odpovedati pogodbo o zaposlitvi redno iz krivdnega razloga in kdaj izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, je odvisno od teže kršitve in možnosti nadaljevanja delovnega razmerja vsaj še za čas odpovednega roka.
V obeh navedenih primerih gre namreč za kršitve obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, vendar imajo te kršitve različno intenzivnost ali pa imajo glede na relevantne okoliščine različno intenzivne posledice.
Navidezna delovna razmerja – odvetniki imajo kar nekaj dela tudi s prekarnim delom
Odvetniki pa se pogosto soočajo tudi z vprašanji prekarnega dela. Gre za stanje, ko je delavec oškodovan, saj je bil z delodajalcem primoran skleniti razmerje na podlagi neke druge pogodbe civilnega prava ali pa je moral odpreti s. p. Delavci so s tem oškodovani, saj praviloma nimajo osnovnih delavskih pravic kot je minimalna plača, bolniška, varovalke pred odpuščanjem, dopust, osemurni delovnik, plačan prevoz in malica, torej vse, kar delavcu delovno pravo Republike Slovenije sicer zagotavlja.
Kako vemo, kdaj gre za prekarno razmerje?
Natančne definicije o tem, kdaj gre za prekarno delo in kdaj ne v delovnem pravu ne bomo našli. Potrebno pa je postati pozoren, kadar delo izpolnjuje vse znake delovnega razmerja, pa se opravlja na drugi pravni podlagi – navadno na podlagi podjemne pogodbe, lahko pa tudi na podlagi s. p.
Slovensko delovno pravo je definiralo bistvene elemente delovnega razmerja, ki so:
– prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca;
– delo za plačilo;
– osebno delo;
– nepretrgano opravljanje dela;
– delo po navodilih in pod nadzorstvom delodajalca.
Če ti elementi obstajajo, se delo ne bi smelo opravljati na podlagi druge pravne podlage.
Kaj lahko odvetnik naredi v primeru siljenja v prekarno delo?
Odvetnik bo v primeru siljenja zaposlenega v prekarno delo še posebej pozoren na 18. člen ZDR-1. Le-ta namreč govori o domnevi obstoja delovnega razmerja in določa, da se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja.
Ta določba se bo v delovnem pravu v praksi najpogosteje uporabila, ko med strankama ni bila sklenjena pisna pogodba, posledično pa postane sporno, kaj sta se stranki dogovorili in kako je razmerje med njima sploh urejeno.
