Odpoved iz poslovnih razlogov (pravilno: odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov) je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo delavcu poda delodajalec. Poslovni razlog je eden izmed odpovednih razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jih Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju tudi: ZDR-1) taksativno našteva v prvem odstavku 89. člena. Nadalje člen določa, da lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen odpovedni razlog iz prvega odstavka tega člena, ki onemogoča, da bi delavec nadaljeval delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V primeru odpovedi iz poslovnih razlogov ima delavec pravico do odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu s 108. členom ZDR-1.
Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 108. členu ZDR-1
Odpravnina je uveljavljena kot oblika zagotavljanja dohodkovne varnosti delavca v primeru, ko prejme odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Navedeni člen določa delavčevo pravico do odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, osnovo za izračun odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in minimalno višino odpravnine po zakonu.
Osnovo za izračun odpravnine predstavlja povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. V drugem odstavku je določeno, da delavcu pripada odpravnina v višini 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let. Če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let, pripada delavcu odpravnina v višini 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če pa je pri delodajalcu zaposlen več kot 20 let, mu pripada odpravnina v višini 1/3 osnove za vsako leto dela. Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
Če npr. kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi določa pravico do odpravnine iz tega člena ugodneje od ZDR-1, potem je pri izplačilu treba upoštevati tudi te pravne podlage. ZDR-1 se na pravico do odpravnine po tem členu sklicuje še v nekaterih drugih primerih, npr. ko gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku prisilne likvidacije ali v primeru potrjene prisilne poravnave, izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec zaradi razlogov na strani delodajalca, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, drugačna pa je odpravnina ob upokojitvi po 132. členu ZDR-1.
Ali mi pripada odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti?
Razlog nesposobnosti je opredeljen kot nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec npr. dela ne opravlja strokovno, kvalitetno ali pravočasno oziroma delavec ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona. V obeh primerih je posledica ta, da delavec ne izpolnjuje pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Delavcu pa vseeno pripada odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, v skladu s 108. členom ZDR-1. Način izračuna odpravnine je predstavljen v predhodnem odstavku tega članka.
Odpoved iz poslovnih razlogov
Kot je navedeno že v uvodu tega članka, je odpoved iz poslovnih razlogov, ki jo delavcu poda delodajalec, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora odpovedni razlog, ki je v tem primeru poslovni, v odpovedi vsebinsko upravičiti. Zakon o delovnih razmerjih v prvem odstavku 89. člena določa, kaj se šteje za poslovni razlog. Ta je podan, ko na strani delodajalca prenehajo potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih, ali podobnih razlogov. Za opredelitev odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov je ključno to, da preneha potreba po opravljanju delavčevega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in da gre za razloge na strani delodajalca, ne pa da izvirajo iz delavčeve sfere ali da so kakorkoli povezani z ravnanjem ali sposobnostmi delavca. Okoliščine, ki privedejo do odpovedi iz poslovnih razlogov, so povezane zlasti z delodajalčevim poslovanjem, organizacijo dela, tehnologijo in s spremembami v tej zvezi, s potrebo po racionalizaciji in/ali modernizaciji proizvodnje.
Sodišča v primeru presoje zakonitosti odpovedi iz poslovnih razlogov upoštevajo predvsem dejansko obrazložitev odpovednega razloga, na katerega se delodajalec sklicuje. Pri tem npr. ni bistvenega pomena, ali je bila ukinitev določenega delovnega mesta smotrna ali ne in bo v bodoče dejansko doprinesla k racionalizaciji stroškov. Pri poslovnem razlogu gre za poslovno odločitev delodajalca, v katero sodišče ne more posegati, ključnega pomena pa je, da ta odpovedni razlog ne sme biti fiktiven oziroma ne sme prikrivati nekega drugega razloga.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
ZDR-1 določa, da lahko delavec in delodajalec podata izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, ki so določeni v zakonu in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Slednje je v posameznih primerih, ko odpoved poda delodajalec, lahko vnaprej omejeno predvidljivo in daje sodišču široko moč presojanja. Odpovednega roka, tako kot je pri redni odpovedi, pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni, saj je izredna odpoved predvidena za primere, ki omogočajo takojšnje prenehanje delovnega razmerja. Kadar pogodbo o zaposlitvi izredno odpove delodajalec, delavcu odpravnina ne pripada. Drugi odstavek 109. člena ZDR-1 določa še, da je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi treba podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.
