Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je odpoved brez odpovednega roka, ki povzroči takojšnje prenehanje delovnega razmerja. Tako delavec kot delodajalec lahko podata izredno odpoved delovnega razmerja le iz zakonsko določenih razlogov. V praksi se pogosto uporablja izraz izredna odpoved delovnega razmerja, ki pa ni povsem skladen z delovnopravno zakonodajo, saj Zakon o delovnih razmerjih vsebuje določbe o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Odpovedati je namreč mogoče pogodbo o zaposlitvi, ta pa posledično povzroči prenehanje delovnega razmerja, zato je ustrezneje govoriti o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot o izredni odpovedi delovnega razmerja.
V katerih primerih lahko delodajalec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi?
Za obe pogodbeni stranki velja, da lahko podata izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, ki so taksativno našteti v Zakonu o delovnih razmerjih in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh strank ni več mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena. V 110. členu Zakona o delovnih razmerjih so našteti razlogi na strani delavca, zaradi katerih lahko delodajalec delavcu izredno odpove delovno razmerje. Ti so podani, če: – delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, – delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, – je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, – delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti, – je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela, – delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku, – se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo in – če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.
V primeru, da delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti, delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tretji odstavek tega člena pa ureja pravico delodajalca, da zaradi delavčeve kršitve, ki ima vse znake kaznivega dejanja (prva alineja prvega odstavka tega člena), zaradi drugih naklepoma ali iz hude malomarnosti storjenih hujših kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (druga alineja) in če je delavcu s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje določenega dela ali mora biti zaradi izvršitve pravnomočno izrečenega ukrepa odsoten z dela več kot šest mesecev (peta alineja), delavcu že ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. V tem času ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.
Ali je določen rok za podajo izredne odpovedi delovnega razmerja?
Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora pogodbena stranka podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pogodbena stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.
Odpravnina in izredna odpoved delovnega razmerja
Če delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi razlogov, ki so na strani delavca, ta ni upravičen do izplačila odpravnine. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec zaradi kršitev delodajalca, pa za delavca pomeni, da mu pripada odpravnina ob izredni odpovedi v višini, kot je določena za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in da je upravičen do odškodnine v višini izgubljenega dobička za čas odpovednega roka. Zaradi delavčeve izredne odpovedi delovnega razmerja neizpolnjene obveznosti delodajalca, ki so nastale do podaje odpovedi, ne prenehajo. Pri tem je pomembno tudi, da delavec lahko uveljavlja pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
