Odpoved pogodbe o zaposlitvi in odpravnina pri odpovedi

by

Odpoved pogodbe o zaposlitvi povzroči prenehanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. ZDR-1 določa, da lahko vsaka stranka odpove pogodbo o zaposlitvi le v celoti in da ni mogoče odpovedati le posameznih določb v pogodbi ter na ta način enostransko spremeniti vsebine delovnega razmerja. Pogodbeni stranki lahko podata odpoved pogodbe o zaposlitvi z odpovednim rokom, ki ga zakon določa za redno odpoved. Lahko pa stranki v zakonsko določenih primerih pogodbo odpovesta brez odpovednega roka in se kot taka šteje za izredno odpoved delovnega razmerja. Izraz je sicer laičen in se v praksi pogosto uporablja, vendar ZDR-1 za takšno odpoved uporablja izraz izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izredna odpoved delovnega razmerja

Izredno odpoved delovnega razmerja (pravilno: izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) lahko podata obe stranki delovnega razmerja, vendar mora tista, ki odpoved podaja, izkazati obstoj enega ali več zakonsko določenih pogojev / razlogov za izredno odpoved. Taka odpoved je dopustna, če poleg zakonsko določenih razlogov in ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank, delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Za izredno odpoved delovnega razmerja torej ne zadošča le obstoj enega ali več zakonsko določenih razlogov, temveč tudi, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. ZDR-1 v 109. členu določa, da mora pogodbena stranka izredno odpoved  pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pogodbena stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved delovnega razmerja in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.

Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

V 1. odstavku 12. člena ZDR-1 je določeno, da se pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas sklepa, če s tem zakonom ni drugače določeno. Iz navedenega člena izhaja, da je temeljna oblika prav pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas in da je pogodba za določen čas izjema, ki je dopustna v zakonsko določenih primerih in v okviru predpisanih omejitev. Kljub temu, da naj bi pogodba za nedoločen čas pomenila večjo varnost za delavca, lahko delodajalec delavcu poda tako redno kot izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delodajalca mora obstajati utemeljen razlog, ki ga mora v odpovedi tudi obrazložiti. Če delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, mora prav tako izkazati obstoj enega od zakonsko določenih razlogov za izredno odpoved. V takem primeru gre za situacije, ki zaradi svoje teže in pomena upravičujejo takojšnje prenehanje delovnega razmerja. Če je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, delavcu pripada tudi odpravnina za odpoved delovnega razmerja po 108. členu ZDR-1.

Odpravnina za odpoved delovnega razmerja

Pravici do odpravnine za odpoved delovnega razmerja (pravilno: odpravnina v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) se delavec ne more v naprej odpovedati, saj bi bilo to v nasprotju z namenom in smislom te zakonsko določene pravice. Odpuščenemu delavcu naj bi odpravnina zagotavljala socialno varnost ob prehodu v brezposelnost. ZDR-1 v 108. členu določa, da če kolektivna pogodba na ravni delodajalca ne določa drugače, mora delodajalec delavcu izplačati odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Če je delavec prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas po 108. členu ZDR-1 pripada odpravnina v višini: 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let; 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let ter 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let. Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.

Preberite si tudi...