Darilna pogodba je pogodba s katero darovalec prenese lastninsko pravico na premičnini ali nepremičnini na obdarjenca. Gre za neodplačno pogodbo, saj obdarjencu v zameno za podarjeno ni potrebno dati lastnega premoženja. V kolikor obdarjenec in darovalec sklepata darilno pogodbo za nepremičnino, je dobro, da pogodba vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo. Pri darilni pogodbi za nepremičnino je namreč tako, da lastninska pravica dejansko preide šele, ko se le-ta v zemljiško knjigo vpiše kot lastnik. Če darilna pogodba zemljiškoknjižnega dovolila ne vsebuje, je potrebno le tega sestaviti ločeno, ter nato notarsko overiti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu.
Seveda je tudi v primeru darilne pogodbe v določenih primerih potrebno poravnati davek. Davek, ki se tiče darilnih pogodb in obdarovanja, imenujemo davek na dediščine in darila. Davek na dediščine in darila ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Davek na dediščine in darila oziroma davčna obveznost nastane na dan sprejema darila. Darilo velja za sprejeto ob podpisani darilni pogodbi, izročilni pogodbi, pogodbi o preužitku oziroma ob dejanskem sprejemu darila. Davek oziroma prihodki od davka na dediščine in darilo pri podaritvi nepremičnin in pravic na nepremičninah pripadajo občini, kjer je nepremičnina.
Davka so oproščeni posamezniki, ki pripadajo prvemu dednemu redu. Davka torej ni potrebno poravnati zakoncu oziroma izvenzakonskemu partnerju ter potomcem darovalca. Davka so oproščeni tudi obdarjenci, ki so izenačeni s pripadniki prvega dednega reda. Sem sodijo zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Če posameznik pripada drugemu ali tretjemu dednemu redu ali se sploh ne uvršča med dediče, mora davek poravnati.
Davek na dediščine in darila pa seveda pozna tudi davčne oprostitve. Davka je oproščeno darilo, ki jo prejme pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena na podlagi zakona za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialno varstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti zaščite in reševanja, vendar le, če gre za darilo, ki je namenjeno opravljanju take dejavnosti pravne osebe.
Davek na dediščine in darila se ne plača od podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka. Davek na darilno pogodbo oziroma davek na dediščine in darila se ne plača od tistega dela nepremičnine, na katerem obdarjenec po veljavnih predpisih ne more pridobiti lastninske pravice, pravice uporabe ali užitka. Davek na darilno pogodbo se davčnemu zavezancu odmeri z odločbo.
Davek od darilne pogodbe oziroma davek na dediščine in darila mora obdarjenec napovedati, kar imenujemo davčna napoved. Davčni zavezanec, ki prejme v dar premoženje, od katerega se plača davek, mora prejem darila napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. Davek od darilne pogodbe (davek na dediščine in darila) odmeri davčni urad in sicer v 30 dneh po prejemu davčne napovedi.
Davek od darilne pogodbe oziroma davek na dediščino in darila se napove pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži. Davek pri darilni pogodbi oziroma višina davčne stopnje pri navedenem davku je odvisna od davčnih stopenj.
Darilna pogodba se lahko sklepa tudi med zakoncema, pa tudi med izvenzakonskima partnerjema. Vendar mora biti takšna darilna pogodba sklenjena v pisni obliki in biti tudi notarsko overjena.
Kako je z razveljavitvijo darilne pogodbe?
V slovenskem pravnem redu poznamo tudi preklic darilne pogodbe. Preklic darilne pogodbe je možen zaradi točno določenih taksativno naštetih razlogov, ki jih najdemo v zakonu. Med te uvrščamo:
• Hudo stisko darovalca: darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če pride po sklenitvi pogodbe v položaj, ko je ogroženo njegovo preživljanje. Premoženjska stiska ne sme le groziti, ampak mora obstajati oziroma mora biti takšna, da darovalec nima sredstev za preživljanje sebe oziroma oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.
• Hudo nehvaležnost obdarjenega: če se po sklenitvi pogodbe obdarjenec proti darovalcu ali njegovim bližnjim obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal.
Pozneje rojene otroke darovalca: pogoji za to vrsto preklica darilne pogodbe so, da darovalec pred sklenitvijo darilne pogodbe ni imel otrok, da je pošteno sklenil darilno pogodbo in da je po sklenitvi darilne pogodbe dobil otroka.
Kako je z nujnim deležem pri darilni pogodbi?
Velikokrat pa naletimo tudi na situacijo, ko je umrli z darilno pogodbo zapustil del premoženja obdarjencu, kasneje pa je bila zapuščinska masa premajhna za to, da bi se iz nje poplačali nujni dediči. Vidimo lahko torej, da sta darilna pogodba in nujni delež nesporno trdno povezana.
Nujni delež pri darilni pogodbi se načeloma še zmeraj lahko izplača, tudi če je bilo premoženje prej podarjeno. V primeru, ko nujni dediči zaradi prej podarjenega premoženja zapustnika ne morejo do izplačila svojega nujnega deleža, se prične vračunavanje premoženja danega z darilno pogodbo v zapuščinsko maso. Vračunavanje poteka v obratnem vrstnem redu kot so bila darila podarjena. Nujni dediči, lahko zahtevajo vračilo darila, ki je bilo dano zakonitemu dediču, vračilo darila, danemu drugim osebam pa samo v primeru, da je bilo dano v zadnjem letu darovalčevega življenja.
Cena darilne pogodbe je določena v odvetniški tarifi ter se torej od primera do primera razlikuje.
