Darilna pogodba skupaj s kopico drugih pogodb sodi med pogodbe, s pomočjo katerih lahko prenesemo lastninsko pravico na določenem premoženju. Z darilno pogodbo se ena oseba, ki jo bomo v nadaljevanju imenovali darovalec, zaveže na drugo osebo, ki jo bomo imenovali obdarjenec, neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca. Obdarjenec pri sklenitvi pogodbe izjavi, da se s tem strinja.
Katero premoženje se lahko prenese z darilno pogodbo?
Darilno pogodbo najdemo skupaj z nekaj drugimi pogodbami v Obligacijskem zakoniku. Z darilno pogodbo lahko darovalec na obdarjenca prenese tako premičnine kot tudi nepremičnine (pri darilni pogodbi za nepremičnine sicer naletimo na nekatere posebnosti, ki jih bomo opisali b nadaljevanju) ter pravice. Za darilno pogodbo se bo štela tudi odpoved pravici, če se s tem strinja zavezanec. V kolikor pa je tudi obdarjenec dolžan nekaj prenesti ali predati darovalcu (obogatiti darovalca), potem se za darilno pogodbo šteje le razlika v vrednosti.
V primeru sklepanja darilne pogodbe o premoženju ali pravicah, sploh v primerih, ko obdarjenec takoj pridobi podarjeno stvar ali pravico in z njo prosto razpolaga, pisna oblika ni nujno potrebna. V primeru, ko se sklepa darilna pogodba za nepremičnino, pa je pisna oblika nujna. Pri tem je pomembno vedeti, da sama lastninska pravica preide na obdarjenca šele, ko se le-ta v Zemljiško knjigo vpiše kot lastnik. Posebnost je tudi darilna pogodba, ki jo skleneta zakonca. Takšna darilna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Darilna pogodba za primer smrti mora prav tako biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, listina o sklenjeni pogodbi pa mora biti izročena obdarjencu.
Ali je kasneje možen preklic darilne pogodbe, in če – kdaj?
Darovalec pa lahko darilno pogodbo kasneje iz razlogov, ki so določeni v zakonu, tudi prekliče. Darovalec lahko darilno pogodbo prekliče v primeru, da pride v položaj, ko je ogroženo njegovo preživljanje. Prekliče jo lahko tudi, če obdarjenec izkaže hudo nehvaležnost, ali pa če se darovalcu rodi otrok. V teh treh navedenih primerih lahko darovalec v enem letu, odkar je izvedel za kakšnega izmed teh razlogov, darilo prekliče.
Nemalokrat se pojavi tudi vprašanje, kako je s plačilom davka v primeru sklepanja darilne pogodbe. Darilo, ki ga od darovalca prejme dedič oziroma dedinja prvega dednega reda (sem štejemo potomce in zakonca) oziroma obdarjenec, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda (kamor sodijo zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti), je oproščeno plačila davka. Ostalim obdarjencem je glede na Zakon na dediščine in darila potrebno plačati davek.
Kako je z nujnim deležem v primeru darilne pogodbe?
Seveda pa ne smemo pozabi na nujni delež v primeru darilne pogodbe. Zakon o dedovanju med drugim določa tudi, da se mora v primeru dedovanja poleg dejanskega premoženja zapustnika upoštevati tudi vrednosti daril, ki jih je zapustnik podaril. V primeru, da je premoženje premajhno, da bi se iz njega poplačali vsi nujni dediči ali da je zapustnik enega izmed svojih nujnih dedičev prezrl, se lahko darila, ki so bila dana, vštejejo v dedno maso. Darila se vračajo v nasprotnem vrstnem redu kot so bila prejeta in do višine, ko je omogočeno izplačilo vseh nujnih deležev.
Kaj je darilna pogodba za primer smrti in kakšne so njene posebnosti?
Že zgoraj smo omenjali darilno pogodbo za primer smrti, ki mora biti sklenjena v notarski obliki. Darilna pogodba za primer smrti je podvrsta darilne pogodbe pri kateri se darovalec zaveže, da bo na obdarjenca šele po svoji smrti neodplačno prenesel lastninsko pravico. Od običajne darilne pogodbe se darilna pogodba za primer smrti razlikuje po tem, da je darilo pri slednji izrečeno šele ob darovalčevi smrti. Darilna pogodba za primer smrti ima popolnoma enak učinek kot oporoka, razlika je le v tem, da je darovalec ne more preklicati oziroma to stori veliko težje. Darilna pogodba za primer smrti pa ima seveda tudi svoje slabosti. Le-te navadno pridejo do izraza šele po zapustnikovi smrti, v kolikor obstaja več dedičev ali nujnih dedičev.
Vsekakor pa je potrebno darilno pogodbo ločiti od pogodbe o razdelitvi premoženja oziroma o izročilni pogodbi. Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. V praksi to pomeni, da lastnik premoženja sklene pogodbo s svojimi potomci in z njo izroči in razdeli svoje premoženje še za časa svojega življenja. Prevzemnik postane lastnik premoženja takoj, premoženje, ki je predmet pogodbe, pa po smrti izročevalca ne gre v zapuščinsko maso. Pomembno je izpostaviti, da morajo pri sklenitvi podobe sodelovati vsi potomci. Če kdo ne sodeluje pri razdelitvi in izročitvi premoženja, lahko da svoje soglasje naknadno, sicer pa se šteje ta del izročenega premoženja za darilo in lahko tisti, ki ni sodeloval pri sklepanju pogodbe, zahteva nujni delež.
