Darilna pogodba je v naši pravni ureditvi dobro znana. Gre za pogodbo, s katero darovalec neodplačno prepusti obdarjencu kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Predmet darilne pogodbe je lahko tako premičnina kot tudi nepremičnina, lahko pa so predmet darilne pogodbe tudi različne pravice, z izjemo strogo osebnih. Da je darilna pogodba veljavna, mora biti zapisana v pisni obliki ali pa mora biti darilo že dejansko izročeno. Posebno pozornost moramo nameniti darilni pogodbi med zakoncema, pri kateri samo pisna oblika ne zadostuje. Darilna pogodba med zakoncema mora namreč biti sklenjena v notarski obliki.
Kakšne posebnosti prinaša darilna pogodba za nepremičnino?
Nekaj posebnosti lahko najdemo pri darilni pogodbi za nepremičnino. Ta mora biti seveda sklenjena pisno, vendar se je potrebno zavedati, da lastninska pravica iz lastnika na obdarjenca preide šele, ko je le to zabeleženo v zemljiški knjigi. Priporočljivo je, da že sama pogodba vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. V tem primeru je potrebno podpis darovalca na darilni pogodbi za nepremičnino notarsko overiti. Lahko se zgodi tudi, da darilna pogodba zemljiškoknjižnega dovolila ne vsebuje. V tem primeru je potrebno le-tega sestaviti ločeno, ter nato notarsko overiti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu. Samo tako bo lastninska pravica na nepremičnini prešla iz darovalca na obdarjenca.
Izročilna in darilna pogodba – kako sta povezani in kakšne so razlike med njima?
Kot smo ugotovili, je darilna pogodba pogodba, s katero stranki pisno uredita situacijo, ko ena stranka podari drugi stranki določeno premoženje ali pravico, druga stranka pa to premoženje oziroma pravico sprejme. Velikokrat pa se v naši ureditvi pojavlja tudi izraz izročilna pogodba. Nemalokrat se zato stranke sprašujejo, kako sta izročilna in darilna pogodba povezani, pa tudi kako se razlikujeta. Z darilno pogodbo darovalec torej prenese svoje premoženje na obdarjenca za časa življenja, obdarjenec pa to premoženje sprejme. Obdarjenec je pri tem lahko kdorkoli. Na drugi strani z izročilno pogodbo lastnik premoženja sklene pogodbo s svojimi potomci. Prevzemnik dobi premoženje v last takoj, poleg tega pa to premoženje ne gre v zapuščinsko maso, ko lastnik premoženja umre. Posebnost izročilne pogodbe je v tem, da morajo pri njeni sklenitvi sodelovati vsi potomci. Da je pogodba veljavna, se morajo z njo tudi vsi strinjati. Če kdo pri sklepanju te pogodbe ne sodeluje, lahko sicer svoje soglasje odda naknadno, sicer pa se šteje ta del izročenega premoženja za darilo in lahko tisti, ki ni sodeloval pri sklepanju pogodbe, zahteva nujni delež. Izročevalec si navadno s takšno pogodbo izgovori služnost stanovanja do svoje smrti ter oskrbo, nego in pomoč v primeru bolezni in starostni onemoglosti.
Kakšen davek je potrebno plačati na stvari, pridobljene z darilno pogodbo?
Ko pride do obdarovanja z darilno pogodbo, se sploh obdarjenci velikokrat sprašujejo tudi o tem, kakšen davek je od darila, ki smo ga prejeli, potrebno plačati. Po Zakonu o davku na dediščine in darila, je davka oproščeno darilo, ki ga prejme darovalčev dedič prvega dednega reda (to so potomci in zakonec) oziroma obdarjenec, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda (to so zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti). Vse ostale fizične osebe morajo plačati davek v sladu z Zakonom o davku na dediščine in darila. Osnova za določanje višine davka je vrednost podarjenega premoženja.
Ali je darilno pogodbo mogoče preklicati?
Izpostaviti moramo tudi dejstvo, da je darilno pogodbo možno tudi preklicati. Darovalec pa lahko darilno pogodbo prekliče samo iz zakonsko določenih razlogov, ki so:
- Stiska: če se darovalec znajde v hudi stiski in ni več zmožen skrbeti zase ali za osebe za katere je dolžan skrbeti. Vendar preklic darilne pogodbe ni možen, če bi s preklicem v veliko stisko prešel obdarjenec.
- Huda nehvaležnost obdarjenega: če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti darovalcu ali njegovim bližnjim obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal. V takšnih primerih pride do t.i. razdrtja darilne pogodbe.
- Pozneje rojeni otroci: pogoji za to vrsto preklica darilne pogodbe so, da darovalec pred sklenitvijo darilne pogodbe ni imel otrok, da je pošteno sklenil darilno pogodbo in da je po sklenitvi darilne pogodbe dobil otroka.
Kako sta povezana darilna pogodba in nujni delež?
Ko pride do dedovanja pa se velikokrat postavlja vprašanje kako je z nujnim deležem v primeru sklenitve darilne pogodbe – sploh, če je v dedni masi premalo premoženja za poplačilo nujnih deležev. Če v dedni masi ni dovolj premoženja iz katere bi se nujni dediči lahko poplačali, lahko le-ti zahtevajo razveljavitev darilne pogodbe ter vračilo darila v dedno maso. S tem se pridobi dovolj premoženja, da se lahko poplačajo nujni dediči. Nujni dediči, lahko zahtevajo vračilo darila, ki je bilo dano zakonitemu dediču, vračilo darila, danemu drugim osebam pa samo v primeru, da je bilo dano v zadnjem letu darovalčevega življenja.
