Dedni redi in dedovanje na podlagi zakona o dedovanju

by

Dedni redi so določeni v drugem poglavju Zakona o dedovanju (v nadaljevanju tudi: ZD), kjer so umeščene določbe, ki predpisujejo dedovanje na podlagi zakona. Zakonito dedovanje je ena od dveh vrst dedovanja. Kot drugi pravni naslov zakon določa dedovanje na podlagi oporoke. Če oporoke ni oziroma je ta neveljavna, nastopi dedovanje na podlagi zakona. Zakon določa krog oseb, ki pridejo v poštev pri zakonitem dedovanju glede na svoje razmerje z zapustnikom in so razvrščene po dednih redih. Dedovanje na podlagi zakona je možno v okviru treh dednih redov. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. Torej, če bo nastopilo dedovanje na podlagi zakona in bodo zapuščino dedovali dediči iz prvega dednega reda, potem dediči, ki so razvrščeni v drugem dednem redu, v tem primeru ne bodo dedovali ničesar.

Kako so osebe razvrščene v okviru dednih redov?

Kot navedeno, ZD določa krog zakonitih dedičev, ki dedujejo po dednih redih. Ti so zapustnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec, njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice ter njihovi potomci. Za prvi dedni red je določeno, da pokojnikovo zapuščino po enakih delih dedujejo njegovi otroci in njegov zakonec. Če pokojnik ni zapustil potomcev, njegovo zapuščino dedujejo njegovi starši in zakonec. V takem primeru nastopi dedovanje v drugem dednem redu. Pokojnikovi starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, pokojnikov zakonec pa deduje drugo polovico zapuščine. Če dedujejo samo pokojnikovi starši, ker pokojnik ni zapustil zakonca, dedujejo vso zapuščino po enakih delih. V okviru dedovanja v drugem dednem redu je mogoč tudi primer, da oba zapustnikova starša umreta pred zapustnikom in nista zapustila nobenega potomca. Takrat deduje vso zapuščino preživeli zapustnikov zakonec. Dedovanje v tretjem dednem redu nastopi, če pokojnik ni zapustil ne zakonca ne potomcev, ne staršev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca. V takem primeru dedujejo njegovi dedi in babice. Eno polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.

dedovanje-po-oporoki

Dedovanje zapustnikovega premoženja

Z dedovanjem zapustnikovega premoženja preidejo na dediče pravice in obveznosti iz zapuščine. Pri dedovanju dolgov razlikujemo med dolgovi zapustnika in dolgovi zapuščine. Dolgovi zapustnika so vse tiste obveznosti, ki izhajajo od samega zapustnika, dolgovi zapuščine pa so obveznosti, ki nastanejo šele po smrti zapustnika, npr. pogrebni stroški in stroški cenitve. Pri dedovanju dolgov obeh vrst velja osebna odgovornost dediča, ki se kaže v tem, da upnik zahtevka za plačilo dolga ne more uveljavljati proti zapuščini, ampak proti dediču. Poleg tega velja, da dedič za dolgov odgovarja z vsem svojim premoženjem, vendar le do višine vrednosti podedovanega premoženja.

Dedovanje dolgov in odgovornost dediča

Ker lahko po zapustniku nastopi tudi dedovanje dolgov, ZD ureja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove. Dedovanje dolgov je omejeno in sicer ZD določa, da je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. V primeru, da dediščino deduje več dedičev, so ti nerazdelno (solidarno) odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. Če je eden izmed dedičev izpolnil obveznost plačila dolga v celoti, obveznost preneha in so drugi dediči v razmerju do upnika prosti. Ima pa dedič, ki je poplačal dolg, do ostalih dedičev, ki so prav tako dedovali dolgove, regresni zahtevek, kar pomeni, da je od njih upravičen zahtevati povračilo. Dedič deduje dolgove in odgovarja za njih samo, če je dejansko pridobil dediščino. Če se dedič dediščini odpove, potem tudi dedovanje dolgov zanj ne more nastopiti in ni odgovoren za zapustnikove dolgove.

dedovanje dolgov

Dedovanje dolgov po starših

Dedovanje po starših lahko nastopi na podlagi zakona ali oporoke. Če je dedič dediščino dejansko pridobil, bo v primeru obstoja dolgov zanj nastopilo tudi dedovanje dolgov po starših. Zakon ne predvideva, da bi bilo dedovanje obvezno, zato se lahko dedič odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. V takem primeru ne bo dedoval dolgov po starših. Ker velja, da je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja, bo višina dolga, dedovanega po starših, za katerega bo dedič odgovarjal, odvisna od višine vrednosti premoženja, ki ga bo dedič podedoval.

Preberite si tudi...