Zapuščinski postopek in dediščina

Zapuščinska obravnava – zapuščinski postopek se konča s sklepom o dedovanju

by

Zapuščinska obravnava je postopek, ki mu je izpostavljen vsakdo, ki je izgubil bližnjo osebo. Gre za postopek, v katerem sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino pokojnika in katere dele zapuščine dediči in druge osebe prejmejo.

 

Kaj je sklep o dedovanju in kdaj ga sodišče izda?

Zapuščinsko obravnavo sodišče izpelje po uradni dolžnosti. To pomeni, da se bo zapuščinski postopek začel tudi, če ga stranke niso predlagale. Sodišče bo zapuščinski postopek izpeljalo do konca, tudi če se stranke na vabilo ne bodo odzvale. Zapuščinska obravnava se praviloma zaključi s sklepom o dedovanju. V tem sklepu sodišče navede, kaj kdo deduje in kakšen dedni delež pripada posameznemu dediču. Sklep pa se ne izda v primeru, ko sodišče na zapuščinski obravnavi ugotovi, da umrli ni imel premoženja. V tem primeru bo sodišče postopek ustavilo brez izdaje sklepa o dedovanju.

 

Dediščina se razporedi med dediče, glede na dedni red, ki mu pripadajo

Zapuščinske obravnave se udeležijo dediči, ki jih sodišče povabi s prej omenjenim vabilom. Gre za krog oseb, za katere zakon določa, da po zapustnikovi smrti dedujejo njegovo premoženje.

Zapuščinska obravnava

Dediščina se lahko deduje na podlagi oporoke ali na podlagi zakona

Zakon o dedovanju pozna dve pravni podlagi na podlagi katerih lahko posameznik deduje – oporoko in zakon. Načeloma se na zapuščinski obravnavi daje prednost oporoki, saj se z njo upošteva poslednja volja zapustnika. Če pa zapustnik oporoke ni napravil, je bila le ta neveljavna ali uničena, bo zapuščinska obravnava temeljila na dedovanju na podlagi zakona.

Zakon o dedovanju zakonite dediče razvršča v tri dedne rede:

  • Prvi dedni red: zapustnikovi potomci in zakonec ali zunajzakonski partner.
  • Drugi dedni red: zapustnikovi starši in zakonec ali zunajzakonski partner. Zakonec oz. zunajzakonski partner je v tem dednem redu le, če z zapustnikom nista imela potomcev.
  • Tretji dedni red: stari starši zapustnika (če so že pokojni, pa njihovi potomci).

Kdo so nujni dediči in zakaj je na zapuščinski obravnavi nujni delež tako pomemben?

Seveda pa pri zapuščinski obravnavi nikakor ne moremo mimo nujnih dedičev. Če obstaja oporoka oz. je zapustnik v oporoki določil drugačen način dedovanja kot ga določa zakon, lahko določeni zakoniti dediči zahtevajo nujni delež, v primeru, da so bili z oporoko prezrti. Nujnega deleža ne morejo zahtevati, če jih je zapustnik v oporoki izrecno razdedinil. Zakon določa, kolikšen nujni delež pripada posameznemu zakonitemu dediču.

 

Kako dediči zapustnika odgovarjajo za njegove dolgove?

Omeniti je potrebno, da so dediči, ki na zapuščinski obravnavi podedujejo premoženje zapustnika, odgovorni tudi za njegove dolgove. Prav to pa je tudi velikokrat razlog, da se posamezniki zapuščini odpovedo, kar lahko prav tako storijo na zapuščinski obravnavi.

Pri odgovornosti za dolgove zapustnika je potrebno vedeti, da je posameznik sicer zanje odgovoren samo do višine podedovanega premoženja, vendar hkrati odgovarja z vsem svojim premoženjem in ne samo s premoženjem, ki mu je v zapuščinskem postopku pripadlo.

 

Kako se zapuščinski postopek sploh začne?

Zapuščinski postopek se začne, ko okrajno sodišče prejme smrtovnico, ki jo sicer sestavi matičar na upravni enoti, kjer je imel umrli stalno prebivališče. Sodišče nato razpiše zapuščinsko obravnavo in nanjo povabi vse znane dediče.

V samem zapuščinskem postopku bo sodišče ugotovilo sorodstveno razmerje zapustnika z dediči, morebiten obstoj oporoke zapustnika in obseg zapuščine, prav tako pa sodišče obravnava zahtevke strank. Če je potrebno, lahko sodišče razpiše več narokov, stranke pa o njih sproti obvesti s pisnim vabilom.

Po koncu zapuščinske obravnave sodišče izda sklep o dedovanju, ki ga strankam pošlje po priporočeni pošti. Seveda se lahko zgodi tudi, da se katera izmed strank z odločitvijo sodišča v primeru dediščine ne bo strinjala. V tem primeru lahko v roku 15 dni vloži pritožbo zoper sklep. Ko poteče rok za pritožbo, sklep o dedovanju postane pravnomočen.

Posameznik lahko pravice, ki mu pritičejo na podlagi sklepa o dedovanju, uveljavlja šele po njegovi pravnomočnosti.

Sklep o dedovanju

Kaj se zgodi, če se po zapuščinski obravnavi pojavi novo premoženje zapustnika?

Nemalokrat se zgodi tudi, da se po tem, ko je zapuščinska obravnava že zaključena in sklep o dedovanju pravnomočen, pojavi novo premoženje zapustnika za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo. V tem primeru lahko dediči pred sodiščem, ki je zapuščinski postopek vodilo, vložijo predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

V predlogu, ki je naslovljen na sodišče, morajo dediči opredeliti obseg naknadno najdenega premoženja in predložiti dokaze o obstoju premoženja. Prav tako morajo navesti njegovo vrednost, saj se na podlagi tega odmeri sodna taksa.  Dediči lahko podajo tudi dedne izjave. Postopek za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju se praviloma vodi pisno, sodišče pa pri tem ne opravi nove zapuščinske obravnave.

 

Kako je z mediacijo v zapuščinskem postopku?

Sodišče pa lahko strankam v zapuščinskem postopku ponudi tudi možnost mediacije. Do tega pride zlasti v fazi sklepanja dednega dogovora ali v primeru spora o vprašanjih, ki bi lahko privedla do prekinitve postopka. Večina zapuščinskih postopkov se sicer zaključi na prvi zapuščinski obravnavi.

Preberite si tudi...