Zelene strehe niso le prijetna popestritev doma ali poslovnih prostorov, ampak imajo tudi številne prednosti, ki se poznajo pri udobju bivanja, ugodju bivanja, zdravju ali celo lastnikovi denarnici. Ključno vprašanje pa je, kako izbrati pravo zeleno streho oz. katere rastline za zeleno streho so za nas najbolj ustrezne. Poznamo namreč intenzivne zelene strehe, kjer rastejo grmovnice ali drevesa, polintenzivne, ki pomenijo travnato površino, in ekstenzivno zazelenitev. Slednja je najbolj popularna v Sloveniji, pri čemer se Slovenci nevede zgledujejo po Avstrijcih in Nemcih, ki imajo prav enake reference, medtem ko imajo Italijani na strehah raje bogato poraščene parke oz. strešne vrtove.
Sestava zelene strehe je zelo enostavna, saj to rastje za življenje potrebuje čim bolj siromašne pogoje. Na severu Evrope gre predvsem za mahove in lišaje, medtem ko zaradi vročega poletja v naših krajih to rastje ne uspeva oz. bi uspevalo samo pozimi, poleti pa odmrlo. Pri nas so zato aktualni sedumi oz. po slovensko homulice.
Zelene strehe, ki so najbolj trpežne
Če vas zanima ozelenitev terase in vas preveč ne mika, da bi streho kosili, zalivali, gnojili in obrezovali, je za vas kot ustvarjena ekstenzivna zazelenitev. To rastje za življenje ne potrebuje skoraj nič. Sedumi preživijo hude suše, ker je njihova večinska sestava voda, saj gre za mesnate rastline, ki v sebi shranijo dovolj tekočine, da preživijo v pogojih, ko njihova rastlinska konkurenca ne. Res pa je, da so zato nepohodni, torej po taki ozelenitvi načeloma ne smete hoditi. Kljubujejo vetru in mrazu, saj pozimi v celoti zamrznejo in to jih sploh ne moti.
Gre za rože trajnice, ki so neverjetno trpežne. Še celo toča, ki jih razbije, je za njih v kombinaciji z močnim vetrom lahko priložnost nadaljnje ekspanzije, saj se razmnožujejo s potaknjenci. To pomeni, da oddvojimo od njih vejico in jo potaknemo nekam drugam. Ob ugodnih pogojih iz te vejice zraste nova rastlina, ki se neomejeno širi okrog sebe. Dodatne hrane ne potrebujejo, ker jo proizvajajo kar sami, saj je to rastje, ki spodaj gnije in zgoraj raste, torej sami sebi ustvarjajo humus. Ena vrsta teh neverjetnih rastlin za zeleno streho je zmožna izvajati fotosintezo v pogojih totalne teme, kar je svetovni fenomen.
Ekstenzivna zazelenitev je idealna za vse pogoje
Zelene strehe, ki so skoraj v celoti samostojne, so praktične tudi zaradi dostopov. Teh namreč skoraj ne potrebujejo. Če imate na strehi travo, grmovnice ali drevje, bi bilo zelo nepraktično kosilnico na streho vleči skozi okno ali celo po lestvi. Nepraktično bi bilo vleči električne kable ali cev za zalivanje od daleč stran. Na takšni strehi morate imeti normalen dostop in ustrezne priključke, sicer si boste življenje v času vzdrževanja močno otežili. Sestava ekstenzivne zelene strehe pa je takšna, da vsega tega ne potrebujete.
Takšno streho je potrebno enkrat letno pognojiti in v najslabšem primeru populiti plevele, če vas motijo. Nekateri pa jih niti ne pulijo, saj so razmere za življenje na tovrstni strešni površini tako skromne, da lahko preživijo le rastline iz okolice, ki lahko na tak način estetsko dopolnijo vašo ekstenzivno zazelenitev.
Zelene strehe, ki so investicijsko najcenejše
Zelene strehe, ki so ekstenzivne, potrebujejo le majhno debelino substrata, kar je zelo priročno pri vgradnji, saj so investicijski stroški najnižji, ker je potrebno vgraditi najmanj materiala. Po drugi strani je to ugodno tudi zaradi statike objekta, saj so potrebne le minimalne dodatne okrepitve, ker gre zgolj za dodatno obtežbo ca. 100 kg ali pa še manj na kvadratni meter.
Ekstenzivna zazelenitev vas brani pred vročino
Ekstenzivne ozelenjene strešne površine so izredno toplotno izolativne predvsem v poletnem času. Zdaj, ko so vročinski valovi pri nas stalnica vsako poletje, so toplotne obremenitve na strehe večje kot kadarkoli prej v znani zgodovini naših krajev. Posledica nenehnega pritiska vročine v poletnem času je, da se vgrajeni toplotno izolacijski materiali slej ko prej pregrejejo. In ko so enkrat topli oz. vroči, svojega dela več ne opravljajo. Še več. Ponoči se ne shladijo in spodnje prostore segrevajo kot radiatorji, torej so v nočnem času kontraproduktivni.
Na drugi strani pa se homulice morajo ohlajati, saj bi sicer odmrle. To rastje je izredno odporno proti vročini. Ker se hladi, je stranki učinek to, da v prostore v najvišji etaži, ki jih ščitijo zelene strehe, poleti prodre dosti manj vročine in tudi izolacijski materiali so tako do določene mere razbremenjeni. Poročajo, da v višjih etažah pod ozelenitvijo klimatske naprave uporabljajo za tretjino manj v primerjavi s časom pred ozelenjevanjem.
