Kako bolniška vpliva na odpovedni rok pogodbe o zaposlitvi?

Veliko ljudi se sooča z odpovedjo delovnega razmerja, ki še posebej buri duhove v zadnjem letu, ko se v gospodarstvu soočamo s težavami zaradi epidemije Sars-Cov-2. V Republiki Sloveniji poznamo več vrst odpovedi pogodbe o zaposlitvi, do odpovedi delovnega razmerja pa sta upravičena tako delavec kot tudi delodajalec, čeprav zakon za slednjega določa precej strožje pogoje.

Kakšna je razlika med redno in izredno odpovedjo delovnega razmerja za nedoločen čas?

V naši legislativi poznamo redno in izredno odpoved. Redna odpoved delovnega razmerja s strani delavca je mogoča kadarkoli in ni vezana na posebne zahteve zakona, delavcu pa razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi ni potrebno navajati. Redna odpoved s strani delodajalca je z določbami ZDR-1 veliko bolj natančno določena in se lahko zgodi samo v naslednjih taksativno naštetih primerih:

• odpoved iz poslovnih razlogov;
• odpoved iz krivdnih razlogov;
• odpoved iz poslovnih razlogov;
• odpoved iz razloga nesposobnost;
• odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela;
• odpoved zaradi nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti.

Delodajalec mora razloge za odpoved delovnega razmerja jasno definirati in obrazložiti, delavcu pa mora odpoved pogodbe o zaposlitvi vročiti v pisni obliki. V kolikor bi kasneje prišlo do sodnega spora med delavcem in delodajalcem je dokazno breme ves čas postopka na delodajalcu.

Kakšen je odpovedni rok pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas?

Pri odpovedi pogodbe za nedoločen čas zaradi poslovnih razlogov je potrebno upoštevati tudi odpovedni rok, ki ga določa zakon ali pogodba. Ta se izračuna glede na vsak primer posebej in prične teči naslednji dan, ko je delavcu vročena odpoved delovnega razmerja. Pri tem ni pomembno ali gre za dela prost dan ali za delovni dan. Glede na določbe ZDR-1 je dolžina odpovednega roka odvisna od trajanja delovnega razmerja. Za delavca, ki je bil pri delodajalcu zaposlen do enega leta znaša odpovedni rok 15 dni, za več kot eno leto, pa vse do dve leti zaposlitve velja 30 dnevni odpovedni rok, nad dvema letoma zaposlitve pa odpovedni rok narašča po dva dni, za vsako dopolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu. Če gre za delavca, ki je pri delodajalcu zaposlen več kot 25 let, je odpovedni rok, v kolikor kolektivna pogodba ne določa drugače 80 dni, a ne krajši kot 60 dni.

Kako na odpovedni rok pogodbe o zaposlitvi vpliva bolniška?

Veliko vprašanj pa se pojavlja tudi o tem, kako je s tekom odpovednega roka v bolniškem staležu delavca. Za samo vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi med bolniškim staležem ni zakonskih ovir. Tako prične pri redni odpovedi delovnega razmerja odpovedni rok načeloma teči z naslednjim dnem od vročitve. Vendar bolniški stalež vpliva na podaljšanje delovnega razmerja, in sicer, če je delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in je ob poteku odpovednega roka bolniško odsoten z dela, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko se vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.

Kako je z odpravnino, izrabo dopusta in plačilom regresa pri odpovedi pogodbe?

V primeru, da je bila pogodba delavcu odpovedana zaradi poslovnega razloga, ima delavec pravico tudi do odpravnine. Pri tem se kot poslovni razlog šteje primer, ko delodajalec ne potrebuje več delavca za opravljanje dela zaradi organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov. Višina odpravnine se izračuna na podlagi določb ZDR-1, ki kot osnovo za izračun jemlje povprečno mesečno bruto plačo, ki jo je delavec prejel ali bi jo prejel če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Na nemalo vprašanj naletimo tudi o tem, kako na izrabo letnega dopusta in izplačilo regresa vpliva odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vsak delavec je upravičen do izplačila letnega regresa kot tudi do izrabe dopusta. V kolikor je delavec pri delodajalcu zaposlen za krajši čas od enega leta ima pravico do izrabe dopusta in izplačila regresa v sorazmernem deležu – se pravi 1/12 za vsak poln mesec zaposlitve.